V lanskem letu je rejniško dejavnost opravljalo 544 rejnikov, otrok v rejništvu pa je bilo 759. Predsednik Rejniškega društva in poslanec v tem sklicu državnega zbora Darko Krajnc poudarja, da rejniških družin primanjkuje.

"V zadnjem času je to zelo kritično. Čeprav je bil določen maksimum – trije otroci v eni rejniški družini – smo zdaj priča že celo štirim, petim, sedmim. Ker nimajo otroka kam namestiti. Treba je vedeti, da je nekaj rejniških družin s statusom, ki še nimajo nameščenih otrok. Pa vendar – vsaka družina za vsakega otroka ni primerna," je opozoril.

Nekatere rejniške družine težko sprejmejo več sorojencev, prav tako je izziv iskanje rejniških družin otrokom z oviro ali vedenjskimi težavami. Krajnc pravi, da je težava tudi finančna razvrednotenost rejniške dejavnosti. "Vsi pričakujejo, da bo to dejavnost na neki emotivni pogon, pa vendar – vsaj stroške bi bilo treba bolje ovrednotiti," je dejal.

Generalna direktorica direktorata za družino na resornem ministrstvu Špela Isop pravi, da se problema zavedajo in da ga bodo naslovili v prihajajoči noveli zakona o izvajanju rejniške dejavnosti. "Ker na drugih nekako primerljivih področjih, kot je družinski pomočnik ali starši, ki so prejemniki delnega plačila za izgubljeni dohodek – ti prejemajo precej višje plačilo kot pa sam rejnik," je pojasnila.

Dejala je tudi, da morajo pripraviti nove normative glede strokovnih delavcev na centrih za socialno delo, a nevladniki opozarjajo, da bodo trčili ob oviro pomanjkanja delovne sile na trgu. Na ministrstvu sicer zatrjujejo, da je novela zakona o izvajanju rejniške dejavnosti v 80 odstotkih že pripravljena. Pričakujejo, da bo še letos dobila tudi zeleno luč državnega zbora.