Prejšnji teden je namreč vlada v parlamentarni postopek vložila nov predlog ureditve dimnikarske dejavnosti, a v Zbornici komunalnega gospodarstva pri Gospodarski zbornici Slovenije opozarjajo, da gre za enak predlog, kot ga je vlada predstavila lani in ga pozneje tudi umaknila.

Ministrstvo za okolje je lani pripravilo predlog nove ureditve področja dimnikarske dejavnosti, ker se je prejšnjemu, reguliranemu in urejenemu s koncesijami rok iztekel konec lanskega leta. Predlog nove ureditve ni bil potrjen in DZ je konec leta sprejel novelo zakona o varstvu okolja, ki je regulacijo dimnikarskih storitev podaljšal za eno leto, medtem pa naj bi ministrstvo našlo sistemske rešitve.

Ministrstvo ni upoštevalo predlogov
A v zbornici opozarjajo, da predlog vsebinsko ni nič drugačen, saj "še vedno ne zagotavlja potrebne okoljevarstvene, požarne in zdravstvene varnosti", kot je na današnji novinarski konferenci opozoril direktor zbornice Sebastijan Zupanc. "Ministrstvo pri pripravi novega predloga zakona ni upoštevalo pripomb strokovnih združenj in neodvisnih strokovnjakov. Tudi ni naredilo ocene tveganj, ki bi jasno pokazala, da predlagana oblika ni ustrezna," je dodal. Nazadnje so nam predlog nove ureditve predstavili lanskega marca, na katere smo jim podali pripombe in predloge, je nadaljeval predsednik komisije za dimnikarsko dejavnost pri zbornici Aleksander Županek.

Napovedi ustavne presoje
A od takrat pa do danes smo od ministrstva dobili le dopis, da nam bodo razloge, zakaj predlogov niso upoštevali, razkrili po sprejetju zakona, je opisal nesodelovanje. Zakon bo v obstoječi obliki po njegovem mnenju zagotovo deležen ustavne presoje, saj je v njem veliko neenakosti posameznika pred zakonom. Po predlogu bo lahko dimnikarja izbiral uporabnik kurilne naprave v enostanovanjski hiši, za večstanovanjsko izbiro ne bo povsem prosta. Ni jasno, kako bo posameznik dimnikarja prisilil, da pride pogledat onesnaževanje pri kurjenju pri sosedu, je nanizal.

Kot je nadaljeval, bo posameznik lahko dimnikarja izbral do konca junija, zato se bo čas za preglede skrčil na 62 delovnih dni. "Torej bi lahko pregledali le 170.000 kurilnih napravah ali 34 odstotkov," je ponazoril. Ob tem zakon ne opredeljuje, kako bodo evidentirane novogradnje, in ne skrbi za preprečevanje konflikta interesov, saj prodajalec in monter peči sam sebi ne bo napisal opozorila.

Če posameznik ne bo naročil pregleda, ga bo lahko inšpektor oglobil. A po podatkih inšpektorata lahko en inšpektor na dan opravi dva nadzora. "Letno bi torej 10 inšpektorjev, kolikor jih je predvidelo ministrstvo za nadzor nad izvajanjem dimnikarskih storitev, lahko pregledalo le odstotek kurilnih in dimniških naprav," je še opozoril Zupanc.