Minister za zunanje zadeve je za TV Slovenija dejal, da misli, da bo Slovenija priznala Kosovo, ne ve pa natančno kdaj.

Neglede na priznanje pa bodo po Ruplovih besedah Slovenija in Srbija ohranili dobre odnose. Kakšen je torej postopek? O priznanju Kosova bo najverjetneje na naslednji seji prihodnji teden na predlog vlade razpravljal odbor za zunanjo politiko. Ko bodo člani odbora sprejeli sklep o priznanju, se bo o njem govorilo še na rednem zasedanju parlamenta, ki se bo začela 25. februarja. Če do takrat odbor o priznanju Kosova še ne bo sprejel sklepa, se bo postopek nadaljeval šele na redni marčevski seji DZ-ja.

Po besedah Jožefa Jerovška, predsednika odbora za zunanjo politiko, ta teden na četrtkovi redni seji odbora o priznanju Kosova ne bodo razpravljali, saj te teme ni na dnevnem redu: "Če bo vlada to izrecno zahtevala, bomo sklicali izredno sejo, a za zdaj to ni verjetno."

Juri: Nič ne gori, nihče nas ne napada
Tudi Aurelio Juri, prav tako član odbora in poslanec SD-ja, pravi, da možnost sklica izredne seje odbora sicer obstaja: "Če bo vlada odločala v četrtek, je nujna seja odbora možna že naslednji dan, če se bo predlagatelj skliceval na nujnost postopka. Osebno te nujnosti ne vidim, ker nič ne gori in nas nihče ne napada."

Torej, če bo odbor sklep o Kosovu sprejel na prihodnji seji, naslednji teden, bo DZ morda še lahko razpravljal o njem na februarskem zasedanju, sicer pa bo Kosovo na slovensko priznanje moralo počakati do marca.

Tudi Brglez se strinja: postopek je zapleten
Postopek je torej pri nas res dolgotrajen in precej zapleten, kot je napovedal že minister Rupel. To je potrdil tudi Milan Brglez, strokovnjak za diplomatsko pravo na fakulteti za družbene vede, in navedel primer priznanja Črne gore, ko je postopek kljub nespornosti mednarodnopravnega položaja te države trajal več tednov.

Primer Kosova je v nasprotju s primerom Črne gore veliko bolj zapleten, meni Brglez, saj "kosovsko mednarodnopravno stanje ni tako preprosto". To napovedujejo tudi odzivi slovenskih političnih strank, saj nobena priznanju ne nasprotuje, a z njim ne želi hiteti. "Najlažji način opravičevanja zavlačevanja tega priznanja v mednarodni javnosti je seveda izpostaviti zapletenost formalnih postopkov", pravi Brglez in dodaja, da dejansko obstajajo tudi vsebinski pomisleki, zaradi katerih ni pametno hiteti.

Jerovšek: Slovenija ne more takoj priznati države
O besedah ministra Rupla, da je naš postopek priznanja zapleten, smo povprašali tudi predsednika Odbora za zunanjo politiko, Jožefa Jerovška, ki nam je povedal podobno kot Brglez: "Minister je naš postopek primerjal s postopki drugih držav, ki lahko državo priznajo zgolj z odlokom vlade. Pri nas je postopek tristopenjski: Najprej vlada oblikuje predlog za priznanje države, ga pošlje odboru za zunanjo politiko, ki nato o njem razpravlja, na koncu pa o njem glasuje državni zbor."

"Zato Slovenija ne more takoj priznati neke države - isto se je zgodilo tudi s Črno goro, ko je naše priznanje prišlo nekje v sredini," je še povedal in dodal je še, da glede na to, da so Kosovo že priznale večje države, vrstni red zdaj ne bo več pomemben.

Juri tudi član skupine prijateljstva s Srbijo
Aurelia Jurija, ki je obenem tudi član skupine prijateljstva s Srbijo, smo povprašali še, ali je imel v zadnjih tednih kakšen stik s srbskimi člani skupine prijateljstva s Srbijo in kaj oni menijo o odcepitvi Kosova.

Pojasnil nam je, da s člani skupine ni imel nobenih stikov, in dodal: "Sem pa slišal par srbskih kolegov, s katerimi sodelujem v raznih evropskih forumih, in dejali so mi, da jim ni prijetno, kar se dogaja z odcepitvijo Kosova, a ne toliko, da bi ne mogli normalno živeti in se veseliti naprej."

A. K. K./T. K.