Kljub boljšemu stanju je pasti do konca leta še veliko, zlasti črpanje evropskih sredstev. Na podlagi petmesečnih podatkov ne gre sklepati, da je mogoče povečane prilive kar porabiti za zvišanje porabe.

Vzrokov za dobre proračunske prilive v prvih petih mesecih leta je več. Večinoma so splet okoliščin. Po vrstnem redu pomembnosti je na prvem mestu enkratno vplačilo koncesije v vrednosti 148 milijonov evrov, na drugem pa nizka lanska osnova za primerjavo. Več denarja so prinesli zvišanje davkov, rahlo gospodarsko okrevanje in ukrepi zoper sivo ekonomijo.

Koncesija pokrila izpad davka
Ko odštejemo prva dva vzroka, preostanejo višji davki, okrevanje in ukrepi. Ker je nenačrtovana koncesija pokrila izpad nepremičninskega davka, se lahko proračun v drugi polovici leta zanaša le na okrevanje in davčno izterjavo kot mogoči vir za večje prilive.

Izpad evropskih sredstev
Še vedno pa je zelo negotovo, ali je cilj počrpanja 1,2 milijarde evropskih evrov v letošnjem letu uresničljiv. Razlog tiči v zapletih zaradi zamrznitve kohezijskih izplačil. Ob morebitnem neizplačilu bo ob nespremenjeni porabi primanjkljaj takoj višji od milijarde, zato je povsem nepreudarno in neodgovorno zapravljati tako rekoč "na zalogo" - pa čeprav je ta hip proračunska slika ugodna.

Za netočno načrtovanje odhodkov zakonodaja tako in tako ponuja rešitve, v glavnem prerazporeditve, vendar ta ista zakonodaja od vsakega ministra terja odgovorno upravljanje denarja. Najprej mora vsakdo zagotoviti pokritje zakonskih obveznosti. Če ne bi bili pred volitvami, bi vse dileme, koliko je komu zmanjkalo in kje vzeti, reševali tam, kjer se to rešuje: na vladi, in ne pred javnostjo.

Načrtovani minus skoraj dosežen
Zato je prav znova opozoriti, da minus v državnem proračunu po le petih mesecih znaša že 700 milijonov evrov. Ob koncu leta lahko znaša največ milijardo. Le če se bo skromno okrevanje nadaljevalo, bo lahko primanjkljaj za odtenek nižji.