Računsko sodišče je nepravilnosti ugotovilo pri zaposlovanju, plačah in drugih osebnih prejemkih, pri prevzemanju obveznosti iz proračuna, pri oddaji javnih naročil ter pri dodeljevanju transferjev. Revidirani uporabniki javnih sredstev so bili vlada in vladni proračunski porabniki.

Računsko sodišče je izreklo mnenje s pridržkom tudi o predlogu splošnega dela končnega računa. V bilanci prihodkov in odhodkov so bili namreč previsoko izkazani sodni stroški, stroški odvetniških storitev in stroški notarja, med tekočimi transferji pa niso izkazana izplačila sredstev upravičencem za vlaganja v javno telekomunikacijsko omrežje.

Med drugim so člani Računskega sodišča odkrili primere zaposlovanja javnih uslužbencev z neustreznimi in nezadostnimi izkušnjami, razporejanj javnih uslužbencev na delovna mesta, za katera niso izpolnjevali pogojev in nepravilno obračunavanje dodatka za delovno dobo in stroškov prevoza.

UKOM kršil zakon o volilni kampanji
Na Računskem sodišču so ugotovili tudi več kršitev zakona o javnih financah. Vlada in vladni proračunski porabniki tako niso preverili pravne podlage in vseh obveznosti, te so poravnali v daljših rokih, kot so zakonsko predpisani, prav tako niso podelili koncesije za izvajanje obvezne gospodarske javne službe rednega vzdrževanja državnih cest, zakon o volilni in referendumski kampanji pa so kršili s tem, ko so skušali vplivati na odločanje volivcev. Urad vlade za komuniciranje je namreč izdal zloženko o referendumu o noveli zakona o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic.

V več primerih je Računsko sodišče ugotovilo tudi kršitve zakona o javnih naročilih, saj vlada in vladni proračunski uporabniki niso izvajali nadzora nad poslovanjem pravnih oseb.

Nepravilnosti tudi v zvezi s Sodom
Da državni proračun lani ni izkazal 37 milijonov evrov presežka, pa je krivih 10 odstotkov delnic Telekoma Slovenije, ki jih je vlada prenesla na Slovensko odškodninsko družbo z namenom vračila vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje. Zato je nastal primanjkljaj devet milijonov evrov, je povedal predsednik Računskega sodišča Igor Šoltes.

Sod je za poplačilo vlaganj založil vsa svoja sredstva, kar je v svojih knjigah izkazal kot dano posojilo. Za to si je obračunal tudi obresti in druge stroške. Ministrstvo za finance je obresti in stroške Soda izkazalo le v bilanci stanja, moralo pa bi jih tudi kot zadolževanje pri Sodu.

Šoltes: Slabo črpanje evropskih sredstev
Šoltes je opozoril tudi na skromno črpanje evropskih sredstev. Prihodki iz sredstev EU-ja so bili namreč lani za kar 40 odstotkov nižji od načrtovanih in celo nižji kot v letu 2006. Slovenija je tako lani do proračuna EU-ja izkazala neto primanjkljaj 8,6 milijona evrov.