V daljši razpravi so predlogu zakona nasprotovale vse opozicijske stranke, a z drugačnimi razlogi. Za Združeno levico je zakon nesprejemljiv, saj po mnenju poslanca Mateja T. Vatovca sprejete rešitve prebežnike odvračajo od vlaganj prošenj za azil v Sloveniji. "Zakon bo omogočal skupinsko zavračanje prosilcev za azil, na podlagi zakona pa bo država arbitrarno omejevala število vloženih prošenj," meni Vatovec.

Na te pomisleke je notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar odgovorila, da niso utemeljeni. "Slovenija nikoli ni in ne bo izvajala skupinskega zavračanja prosilcev za azil." Glede pomislekov o pospešenem postopku obravnave pa je dejala, da se ga lahko uporabi le v primerih, ko je očitno, da prosilec ne izpolnjuje pogojev za azil. Temu so pritrdili tudi poslanci SMC-ja.

Zelena luč za amandma ZL-ja
Predlog je sicer s tega vidika zmotil tudi nekatere nevladne organizacije, ki so najbolj nasprotovale dopolnilu, da se kot nedopustna zavrže prošnja prosilca za azil, ki je v Slovenijo vstopil iz druge države članice EU-ja. Prav zaradi tega so v Združeni levici tudi vložili amandma k zakonu, ki so ga poslanci tudi sprejeli.

Niso pa poslanci sprejeli amandmaja SDS-a, po katerem bi moral prosilec za azil zaprositi najpozneje v treh dneh po vstopu v državo. Tudi sicer so v SDS-u razočarani, da je iz predloga črtana določba, po kateri za azil ne bi mogel zaprositi nekdo, ki prihaja iz varne države.

SDS in NSi želita zgornjo mejo prosilcev
NSi in SDS pa sta se zavzela za določitev zgornje meje prosilcev za azil, ki jih je Slovenija še pripravljena sprejeti. "Druge večje in bogatejše države, denimo Avstrija, so svoje meje zaščitile," je dejala poslanka NSi-ja Ljudmila Novak. Podobnega mnenja so tudi poslanci SDS-a.

Po mnenju poslanke SMC-ja Janje Sluga pa bi bila določitev zgornje kvote prosilcev v nasprotju z mednarodnim pravom. Ministrica za notranje zadeve pa je dejala, da trenutno Slovenija še nima težav s številom prosilcev za azil, a glede na napovedi jih lahko v prihodnosti še pričakuje.

Tretja obravnava v petek
Tretjo obravnavo predloga zakona bodo poslanci opravili v petek po glasovanjih. Do takrat pa naj bi koalicija pripravila še nekaj dopolnil. Predlog zakona sicer v slovenski pravni red prinaša dve direktivi EU-ja in določa podrobnejši način izvajanja Dublinske in Eurodac uredbe.