Pri preiskavah o stanju v bančnem sistemu, ki so pokazale, da so bile zaradi kaznivih dejanj domače in tuje banke v Sloveniji oškodovane za 346 milijonov evrov, so preiskovalci izpostavili slabe izkušnje, ki so jih imeli z vodstvom NLB-ja. To namreč ni želelo izročiti določene dokumentacije, ker naj bi šlo za bančno tajnost. KPK tako predlaga spremembe, ki bi omogočile javnost podatkov o slabih posojilih.

Da je zakonodaja o bančni tajnosti pomanjkljiva, saj ne omogoča javnega razkritja slabih bančnih terjatev in odgovornih za bančne težave, so opozorili tudi člani Komisije za preprečevanje korupcije.
Zato po besedah člana senata KPK-ja v odstopu Roka Praprotnika predlagajo: "Da bi bančno luknjo pogledal neki preiskovalec. Lahko je to neki upokojeni sodnik iz tujine, kot so naredili na primer Islandci, in bi šel čez celotno zadevo, pri čemer bi ta zakon določal - ne glede na določbe drugih zakonov - da so te ugotovitve javne."

Spremembe za razkritje odgovornih podpira tudi finančni minister. "Ali je to javna preiskava ali je to predstavitev rezultatov preiskav, ki niso javne, na koncu je vprašanje učinkovitosti. Ker glavna stvar tega je, mislim, da se moremo iz te vaje, ki smo jo imeli, nekaj naučiti," je izjavil Uroš Čufer.

Premierkini poslanci, ki sicer trdijo, da nimajo težav z razkrivanjem, so kritični do predloga in mu očitajo nejasnost. "Ne moremo mi delati razlik, da bodo slabe terjatve kar naenkrat za vse postale javne, za vse druge postopke pa bomo varovali osebne podatke. Ne ne. To je treba dati vse na isti imenovalec," pa je odgovoril poslanec PS-ja Jani Möderndorfer.

V drugih poslanskih skupinah pa nimajo večjih pomislekov. Zaslužimo si izvedeti, kdo nas je spravil v težave, pravi DeSUS-ov Franc Jurša, medtem ko se po besedah SLS-ovega Mihaela Prevca v stranki zavzemajo za tiste ukrepe, ki bi prej ali slej omogočili javno preiskavo.

In zakaj kljub takšnemu soglasju še vedno čakamo na potrebne ukrepe? V opoziciji pravijo, da zato, ker njihovi predlogi naletijo na gluha ušesa. "Problem, ki ga imamo, je samo ta, da nam veliko večino zakonov, ki jih mi vložimo in pripravimo, koalicijske poslanske skupine zavrnejo," je dejal Matej Tonin (NSi).

SD in DL za spremembe
Zdaj pa dve koalicijski partnerici napovedujeta, da bi lahko te spremembe postale tudi del nove koalicijske pogodbe. Kot je dejal Matjaž Han (SD), bodo to izpostavili na koalicijskem vrhu in "bodo predvsem tam v novi koalicijski pogodbi". Da bo to ena pomembnih tem pri pripravi koalicijske pogodbe, napoveduje tudi Rihard Braniselj (DL).

Minister Gregor Virant je napovedal še dopolnitve zakona o informacijah javnega značaja, ki bi omogočile, da bodo kreditne mape slabih kreditov, ki bodo preneseni na slabo banko, postale javne.