Študentska organizacija Univerze v Ljubljani (ŠOUL) je na začetku januarja sprejela proračun za leto 2015, v katerem svojemu Zavodu Radio Študent (RŠ) namenja 137.000 evrov, kar je sicer slaba četrtina manj kot leta 2014. A tudi glede skrčenih osnovnih sredstev se je zapletlo, in sicer pri njihovem izplačilu. Pred nekaj dnevi predsedstvo ŠOUL-a namreč sprva ni sprejelo pogodbe o sofinanciranju RŠ-a. Predsednik ŠOUL-a Rok Liković je za MMC pojasnil, da pogodba takrat ni bila sprejeta zaradi zadržanosti članov predsedstva iz vrst študentske skupine Povezani. Ti v svojih razlogih za zadržanost sicer niso bili jasni, je dejal Liković, zmotilo naj bi jih predvsem to, da pred sprejetjem pogodbe niso prejeli letnega zaključnega poročila Zavoda Radio Študent. Kot je pojasnil Liković, pa prihajajo ta poročila in bilance do 31. marca. "Če bi tako dolgo čakali, da sklenemo pogodbo o sofinanciranju z Radiem Študent, lahko ogrožamo likvidnost in njihovo poslovanje, kar se je tudi meni zdelo nesprejemljivo," je dejal. Pogodba je bila nekaj dni pozneje vendarle podpisana.

Da argument Povezanih glede čakanja na končno poročilo RŠ-a sploh ni argument, pa meni direktor Zavoda Radio Študent Tomaž Zaniuk. "V skladu s pogodbo o sofinanciranju za leto 2014 smo dolžni zaključno poročilo predložiti najpozneje do 31. marca, vsekakor pa po oddaji zaključnega poslovnega poročila na Ajpes in po njegovi potrditvi na svetu zavoda. Mi končnega poročila za 2014 še zdaj nismo oddali ŠOU-u v Ljubljani." Tudi Liković je pojasnil, da se običajno tovrstne pogodbe podpišejo še bistveno prej. Po njegovih besedah končno poročilo doslej nikoli ni bila težava, vsaj odkar je on na ŠOU-u.

Povezani so v pojasnilu za MMC sicer zanikali Likovićevo trditev in dejali, da razlog za njihovo zadržanost ni bilo čakanje na zaključno poročilo, ampak teženje h gospodarnemu ravnanju s študentskim denarjem. Povezani namreč poudarjajo, da je Zavod RŠ kršil 7. člen pogodbe, ki je bila podpisana v letu 2014. "Glede sprejema nove pogodbe smo se vzdržali, ker želimo najprej rešiti zadeve za nazaj," so zapisali. Pogodba je bila sicer nekaj dni pozneje, brez razrešitve "zadev za nazaj", le podpisana. Pogodbeni člen, na katerega se sklicujejo Povezani, se sicer nanaša na obseg izplačil prek študentskih napotnic.

Zahteva po kvoti študentskih napotnic ...
Pogodba tako določa, da mora biti najmanj 50 odstotkov sredstev, ki jih Zavod RŠ prejme od ŠOUL-a, namenjenih za izplačilo študentom, torej prek študentskih napotnic. Na Radio Študent letijo očitki, da na njem ne dela dovolj študentov oziroma študentk. "Povezani namreč želimo (kar poudarjamo ves čas), da na študentskem radiu, Radiu Študent, delajo študenti," so zapisali. Tako meni tudi predsednik ŠOUL-a Liković. "Študentski radio je in morajo seveda delati študenti," je dejal. Liković se sicer strinja s tem, da mora biti tudi nekaj starejšega kadra, ki mlade sodelavce in sodelavke uči, a večina teh bi moralo biti po njegovem mnenju študentov.

Po besedah predsednika ŠOUL-a je bilo leta 2013 za študentsko delo na RŠ-ju porabljenih 23.000 evrov, prek avtorskih in podjemnih pogodb pa je bilo izplačanih 230.000 evrov. Način plačila je pomemben, ker lahko tako preverjajo, ali je sodelavec oziroma sodelavka študent oziroma študentka ali ne, pojasnjuje Liković.

... velja le za Radio Študent
Omejitve glede načina izplačila oziroma zahtevane stopnje izplačil prek študentskih napotnic pa je izmed vseh zavodov ŠOUL-a deležen le Radio Študent. "Za druge zavode to ne velja, ker na podlagi zaključnih poročil le Radio Študent ima to anomalijo oziroma so druge oblike dela bolj favorizirane kot študentsko delo. Vsi drugi zavodi težijo k temu, da za vse svoje dejavnosti čim bolj koristijo študentsko delo in da se dejavnosti udejstvujejo študenti," je izjemo Radia Študent pojasnjeval Liković, ki sicer priznava, da k temu teži tudi RŠ. Kot je dejal, se je v letu 2014 v primerjavi z letom prej obseg študentskega dela na RŠ-u povečal za 100 odstotkov. Lani je bil po besedah Zaniuka tako storjen velik premik na področju študentskega dela na radiu. Prek študentskih servisov je bilo namreč izplačanih malo manj kot 62.000 evrov, kar je sicer 34 odstotkov lanskih osnovnih sredstev, ki so znašala 180.000 evrov.

Kot je dejal Zaniuk, sicer nekdanji novinar in odgovorni urednik RŠ-a, sta vodstvo in uredništvo radia leta 2014 opozorila vodstvo ŠOUL-a, da je 50-odstotni delež neprimeren, glede na splošne stroške delovanja RŠ-a pa tudi nerealen.

Sredstev ŠOUL-a vse manj, a so ključna
Vodstvo radia ta člen v pogodbi razume kot pritisk na radio. Zavod RŠ je namreč samostojna pravna oseba, poudarja Zaniuk, pri čemer dve tretjini svojih sredstev pridobi iz drugih virov. "Eden izmed teh virov je tudi crowdfunding oziroma akcije za podporo Radiu Študent in podporo skupnosti poslušalcev in podpornikov. To v zadnjih letih postaja čedalje pomembnejši vir. Tudi na področju marketinga se povečujejo prihodki." RŠ je od ŠOU-a tako vse manj odvisen, a ker gre za edina redno zagotovljena sredstva, je RŠ od njih esencialno odvisen, je še pojasnil direktor RŠ-a Zaniuk.

Pozitivna diskriminacija študentov, torej da je najmanj polovica izplačil izplačana prek študentskih servisov, pa je tudi poseg v kadrovsko avtonomijo, meni Zaniuk. Povezani odgovarjajo: "Očitno živimo v družbi, v kateri se je sprejemljivo spraševati, ali je želja, da na študentskem Radiu Študent, ki ga financira študentska organizacija, delajo študentje, poseg v kadrovsko avtonomijo zavoda."

Večina ljudi je ob prihodu na RŠ študentov. "Od 42 novih sodelavcev radia na vseh področjih v letu 2014 jih je bilo 35 študentov," je pojasnil Zaniuk. RŠ tako omogoča usposabljanje na radijski postaji tako za študente kot druge mlade, tako kot je bilo od ustanovitve naprej, še pojasnjuje direktor RŠ-a.

Težave tudi s konstituiranjem ključnega organa upravljanja
Trenja med študentsko skupino Povezani in Radiem Študent so vidna ne zgolj na področju financiranja, ampak tudi institucionalno. RŠ tako ŠOUL-u ne more oddati zaključnega poročila za leto 2014, ker ga mora potrditi ključni organ upravljanja, to je svet zavoda, v katerem sedijo predstavniki RŠ-a, ŠOUL-a in predstavnik strokovne javnosti. Svet pa se v novi sestavi po preteku mandata prejšnji sestavi na začetku februarja še ni konstituiral. Po mnenju Zaniuka se to ni zgodilo "zaradi neprisotnosti dveh članov, ki jih v svet zavoda imenuje predsedstvo in jih je imenovalo na predlog Povezanih".

Povezani pojasnjujejo, da imajo v svetu zavoda "le enega predstavnika, ki na prvo sejo ni bil niti povabljen, na drugi pa je bil odsoten zaradi študijskih obveznosti, ki jih mora kot študent opravljati". Direktor Zaniuk medtem trdi, da so bili na sejo vabljeni vsi člani sveta zavoda.

Svet Zavoda RŠ je sicer že dalj časa predmet študentskih političnih preigravanj. Kot je dejal Zaniuk, je "ob vsakokratnih pritiskih na Radio Študent prek študentskega zbora na mizi vedno predlog spremenjenega akta o ustanovitvi Zavoda RŠ, najbolj bistvena sprememba pa so poskusi, kako spremeniti sestavo sveta zavoda kot organa upravljanja". "Ti poskusi povedo, da gre za poskuse, kako politično prevzeti nadzor nad 46 let staro študentsko radijsko postajo," meni Zaniuk.

"Gre za politično gonjo iz skupine Povezanih"
Direktor RŠ-a zadnje zaplete na relaciji ŠOUL – RŠ razume kot del politične gonje proti radiu. "To pripisujem politični gonji proti najstarejši študentski radijski postaji v Evropi ali vsaj pri nas zadnjih dveh mandatih študentskega zbora, ki sicer intenzivno in ves čas prihaja iz iste politične skupine, skupine Povezanih," je s prstom pokazal Zaniuk. "Ta politična gonja nima nekih pravih argumentov, ampak gre za interpretacijo, kdo lahko določa, kaj RŠ pravzaprav je in kaj bo." Motivi skupine Povezani pa so po mnenju Zaniuka "težko racionalno razložljivi in kažejo predvsem na neko nepoznavanje pomena in delovanja oziroma dejavnosti, ki jih izvajamo na Radiu Študent".

Radio Povezani?
Napetosti med Povezanimi in RŠ-em trajajo že več let. Tako so Povezani na svoji Facebookovi strani leta 2013 spraševali, ali je Radio Študent "vreden 1 ali 2 evra". V svojem programu za obdobje 2012-2014 so Povezani sicer zagovarjali "izboljšanje prepoznavnosti Radia Študent" in "racionalizacijo gromozanskih sredstev", ki jih RŠ prejema od ŠOUL-a. Kakšne načrte imajo Povezani z RŠ-em, morda najbolje nakazuje poskus šaljive slike na njihovi strani na Facebooku. Za osnovo so vzeli logotip Radia Študent, a ga spremenili tako, da v njem z enakimi črkami piše Radio Povezani.

Kdo ustrahuje koga?
Pred letošnjo januarsko sejo študentskega zbora pa so Povezani, ki se na Facebooku sicer predstavljajo kot nevladna organizacija, izrazili skrbi, "da bodo privrženci Radia Študent z namenom poskusa vplivanja na razdelitev sredstev ponovno izvajali fizične pritiske ter se nad poslanci znašali z ustrahovanji in žalitvami".

Poskusi ustrahovanja so na seji študentskega zbora resda že bili, a jih niso izvajali privrženci RŠ-a. Januarja 2014 je na sejo študentskega zbora, na kateri je bila ena izmed glavnih točk poskus posega študentskega zbora ŠOUL-a v akt o ustanovitvi Zavoda RŠ, s katerim je ŠOUL želel pridobiti večino v svetu zavoda RŠ-ja, prišla tudi skupina neonacistov, ki je v poslopje ŠOUL-a vstopila skozi stranski vhod. Kot smo takrat poročali, jih je predsednik študentskega zbora pozval, naj prostore zapustijo, saj so vstopili mimo varnostnikov, po pričevanjih več ljudi pa se je zanje zavzel eden izmed poslancev Povezanih. Na Facebookovi strani Povezanih obiskovalce sicer pozdravi citat Walta Disneyja: "Vse naše sanje se lahko uresničijo, če imamo pogum, da jim sledimo."