V sredo dopoldne se bo Štiblarjeva, ki je nekaj časa delala na primeru koroške deklice in je na pomanjkljivo delo kolegov v Slovenj Gradcu tudi javno opozarjala, zagovarjala pred disciplinsko komisijo vrhovnega državnega tožilstva. Ta ji očita kršitve ugleda in dostojanstva funkcije državnega tožilca, zaradi česar Štiblarjevi grozi prenehanje tožilske funkcije.

Sklicevala se bo na prakso evropskega sodišča
"Poskušala bom zavreči vse očitke iz predloga, kjer mi očitajo, da sem kršila ugled in dostojanstvo svoje službe s tem, ko sem vzbudila sum, da v primeru koroške deklice ni bilo narejeno vse tako, kot bi moralo biti," napoveduje Štiblarjeva. Pojasnjuje, da se je ob tehtanju dejstva, da se je v javnosti pojavljal vtis, da je bilo narejeno vse potrebno, deklice pa ni bilo – in je torej vladalo napeto stanje –, odločila izzvati nastali položaj, da bi se nekaj premaknilo. "V javnosti se je govorilo, da je vse zaključeno, da preiskava ni pokazala suma. To enostavno ni bilo res, ker resne preiskave ni bilo," vztraja Štiblarjeva, ki bo trditve podkrepila tudi z dokumentacijo, sodno prakso in sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice.

V zagovoru bo zavrnila očitke, da je kršila ugled, in dokazovala, da so bili postopki v Slovenj Gradcu res pomanjkljivi. Prva in osnovna pomanjkljivost je bila po njenem mnenju ta, da je bil aktiven primer arhiviran. "Ker so šele po enem letu ugotavljali sum spolne zlorabe pri tako majhni deklici, je bilo marsikaj zamujenega. Druga stvar, ki sem jo očitala bivšim kolegom, je, da je bil sklep o zavrženju izdan na podlagi nepopolnega izvedenskega mnenja, kajti razgovor z oškodovanko ni bil opravljen. Vemo pa, da je treba zlasti pri sumu spolne zlorabe opraviti razgovor z oškodovancem. Na podlagi nepopolnega mnenja je tožilec zahteval dopolnitev mnenja. Ker pa deklice ni bilo, je kazenske ovadbe zavrgel. Jaz se ne bi tako odločila."

"Mirno spim"
Medtem pa vrhovno državno tožilstvo meni, da v postopku ni bilo napak. "Dokazovala bom, da so napake bile in da sem imela razlog ob tehtanju javnega interesa in koristi deklice na napake opozoriti," je prepričana Aleksandra Štiblar. Čeprav je opozarjala na napake, se zdi, kot da je z disciplinskim postopkom kaznovana sama.

"Ne štejem, da sem kaznovana, na nek način se bo izkazalo, da sem hotela deklici vendarle pomagati, da je to bilo moje edino vodilo. Ne morem biti kaznovana: lahko mi izrečejo prenehanje tožilske funkcije, ampak vedno bom vedela, da sem naredila prav. Storila sem tako, kot sem prisegla leta 2003: da bom delala po znanju, vesti in zakonih. In točno to sem naredila. Vse to bi še enkrat naredila - od prve do zadnje pike, besede in črke. Tukaj nimamo česa skrivati, ker je konvencija o zaščiti otroka oziroma o pravicah otroka jasna. Vsak je dolžan narediti vse v korist otroka in jaz sem se za to potrudila. Ne čutim se krive in vztrajam pri vsem, kar sem povedala. Nimam česa skrivati, mirno spim," navaja Štiblarjeva, ki je postala neke vrste "žvižgač" iz tožilskih vrst.

Prvi "žvižgač" iz tožilskih vrst pri nas
"Žvižgači", po angleško "whistleblowerji" ali "etični uporniki", so ljudje, ki javno opozarjajo na sporno prakso, čeprav morda s tem kršijo pravila organizacije, njen ustroj ali zakon. To počnejo predvsem iz moralnih razlogov, da bi preprečili ali zmanjšali škodo. "Večina whistleblowerjev utrpi resne posledice zaradi svojega dejanja razkritja. Zakaj sprejemajo osebna tveganja? Mnoge je vodila predvsem poklicna etika, sestavni del njihovega poklica, nekateri so svoj 'etični kompas' pripisovali vzgoji ali verskim načelom, prav vsi pa so trdili, da so pač skušali 'narediti pravo stvar'," je o "žvižgačih" v svoji diplomski nalogi zapisala diplomantka Fakultete za družbene vede Nina Dinjaški.

Vzpostavljanje, ne kršenje ugleda
Slovenska zakonodaja "žvižgačem" ne daje veliko zaščite. Zato pa je Štiblarjeva deležna podpore na družbenem omrežju Facebook. Poleg skupine, ki jo je predlagala za novo varuhinjo človekovih pravic, in skupine, ki zbira podpise podpore, velenjsko tožilko podpira tudi skupina "Kdo ogroža ugled in dostojanstvo državnih organov!" Ima 1330 članov, ustanovil jo je Roman Plohl.

"Dejstvo, da je bil proti Aleksandri Štiblar sprožen disciplinski postopek, ker naj bi bila zdaj ona tista, ki naj bi kršila ugled in funkcijo državnega tožilca, potrjuje tezo o moralnem razkroju znotraj družbe. Mislim pa tudi, da je kakor na dlani, da je treba vprašati ljudi, volivce in davkoplačevalce, ali nek konkreten postopek krši ugled in dostojanstvo neke funkcije ali pa ga, nasprotno, ravno vzpostavlja," pravi Plohl v pogovoru za MMC.

Na tožilstvu so se zavili v molk
Skupine za podporo na Facebooku so za Aleksandro Štiblar, ki je bila v preteklosti tudi sodnica, pozitivno presenečenje. "To se mi zdi pozitivno in mi daje misliti, da so ljudje slišali, kar sem povedala, da so sprejeli mojo resnico, da se nagibajo k temu, da mi verjamejo. To je velika moralna podpora. S tem tudi vem, da nisem kršila ugleda. Veliko ljudi mi je pisalo in opisovalo stiske, skozi katere so šli njihovi znanci in sorodniki v podobnih primerih pri državnih organih," komentira Štiblarjeva, ki bo tudi predlagala, da se disciplinski postopek odpre za javnost, saj se ji zdi koristno, da javnost ve, "kaj se dogaja v ozadju".

Za zdaj pa je postopek tajen, zato smo od vrhovnega državnega tožilstva dobili le kratek odgovor, da Štiblarjevi očitajo kršitve Zakona o državnem tožilstvu, in sicer od 79. do 92. člena. Skopa s pojasnili je bila tudi nova predsednica tožilskega društva Mirjam Kline, saj gre za tajen postopek, o poteku katerega ni bila obveščena.

Predsednica društva tožilcev ne bi ravnala tako
V zvezi z izražanjem mnenj je kot tožilka dejala le, da vse urejata Zakon o državnem tožilstvu in Državnotožilski red. 26. člen tega reda prepoveduje izražanje osebnega mnenja o pravilnosti odločitev in komentiranje zadev, ki še niso končane. "Svoboda govora je stvar vsakega državljana, ko govori o zadevah splošnega pomena. Tukaj gre za opravljanje poklica, kar je urejeno z omenjenima predpisoma. Konkretno je navedeno, kaj državni tožilec sme in česa ne. Vse pravice in dolžnosti so urejene v teh dveh zakonih. Kot tožilka bi se držala teh predpisov," je dejala Klinetova.

Na vprašanje, kaj bi sama storila, če bi zaznala pomanjkljivo delo kolega, je odgovorila, da je tudi to predvideno z zakonoma: "Za vsako situacijo je predvidena neka rešitev, kaj storiti – obvestiš vodjo ali vrhovno državno tožilstvo ali predlagaš predodelitev spisa."
Aleksandra Štiblar se je odločila za bolj tvegano pot: javno je opozorila na sporne prakse, ki so škodovale tudi koroški deklici. Zaradi tega ji grozi prenehanje tožilske funkcije. "Sprejela sem tudi možnost, da se bodo usmerili proti meni. Presenečena pa sem bila, da so takoj zahtevali prenehanje funkcije."

Saša Banjanac Lubej