Novinarjem je pojasnil predloge, ki bi po njihovem mnenju naredili pokojninsko reformo sprejemljivo za socialne partnerje, učinki reforme z njihovimi popravki pa se od vladne ne bi razlikovali. Prav tako menijo, da njihova rešitev ne bi vplivala na javne finance, bi pa bila bolj solidarna.

"Alternativna predloga"
Po Reboljevih besedah je Pergam predlagal 4 spremembe. Starost bi znižali za dve leti, s 65 na 63 let. Delovno dobo bi znižali za eno leto, s 43 let delovne dobe na 42 in z 41 na 40 let.

Predlagali pa so tudi večje bonuse, za tiste, ki bi delali dlje in nižje maluse, te so v primerjavi z vladnimi celo prepolovili, za tiste, ki zaradi narave dela ne bi mogli doseči zahtevane starosti.

Rebolj je prepričan, da bi z njihovimi predlogi dosegli večjo enakopravnost med tistimi, ki bi šli delat pred 24. letom, in tistimi, ki bodo začeli delati po 24. S tem predlogom želijo zmanjšati neenakopravnost predvsem med tistimi, ki so študirali in bodo po njihovem predlogu delali do 65. leta, tisti, ki pa možnosti za študij niso imeli, pa bi delali nekaj let manj, odvisno od starosti, pri kateri bi delovno razmerje začeli. Ob tem je dejal, da vlada s svojim predlogom podcenjuje tiste, ki opravljajo najtežja dela in v najtežjih razmerah.

Rebolj pa je predstavil še en alternativni predlog. Predlagal je, da vlada po vzoru Belgije sestavi seznam delovnih mest, ki so najtežja, nevarna in zdravju škodljiva, kjer je 40 let delovne dobe pri opravljanju takih del nedopustno.

"Rebolj odgovarja na očitke"
Na očitek Tineta Stanovnika, da sindikati glede pokojninskega zakona nimajo pojma, je Rebolj odgovoril, da se s pokojninsko reformo ukvarja že deset let, zato lahko trdi, da so sindikati strokovno argumentirali svoje razloge za nasprotovanje reformi, glede na Stanovnikove izjave, pa ni prepričan, ali jo je prebral on, je poudaril predsednik Pergama.

"Za dialog nosijo odgovornost vse tri strani"
Pred sejo vlade je minister za delo Ivan Svetlik povedal, da bi v primeru padca pokojninske reforme morali spremeniti način dela. Po njegovem mnenju so k pripravi pokojninske reforme pristopali z različnih izhodišč, brez pripravljenosti na sodelovanje in usklajevanje, pri čemer je dodal, da je vlada trikrat želela najti skupen jezik s sindikati, ti pa so se bili pripravljeni pogovarjati le v zelo omejenem obsegu.

Rebolj je zatrdil, da odgovornost za učinkovit dialog nosijo tri strani: vlada, sindikati in delodajalci. V primeru usklajevanja pokojninske reforme pa bo njegovih besedah vlada ni želela dialoga, saj je zavračala vse predloge sindikatov. Pojasnil je, da je dialog v preteklosti bil, saj so sindikati in vlada dosegli veliko kompromisov, zdaj pa je po njegovem mnenju socialni dialog dosegel dno.