Programski svet RTV Slovenija razpravlja o poročanju zavoda o protestih, kar je predlagalo osem članov programskega sveta. Menijo namreč, da novinarji niso uravnoteženo poročali in da so premalo obsojali nasilne izgrednike. Svetnik Vinko Levstek je celo dejal, da je "prepričan, da novinarji niso neodvisni, ampak pišejo po diktatu nekoga".

Levstekova izjava globoko žaljiva do novinarjev
Uredništva in novinarji so sejo razumeli kot nedopusten pritisk, odgovorna urednica Informativnega programa TV Slovenija Ksenija Horvat Petrovčič pa je Levstekovo izjavo označila za globoko žaljivo do novinarjev. Priznala je, da so v poročanju bile nekatere napake, ki pa so jih v uredništvu analizirali in se o njih pogovarjali.

Horvat Petrovčičeva je še dejala, da tudi ne želi, da bi izjave nekaterih svetnikov "vplivale na avtocenzuro novinarjev pri poročanju o protestih in da bi potem pripravljali sterilne oddaje, s katerimi bi bili zadovoljni programski svetniki".

Razpravo na programskem svetu je označila kot "boj za interpretacijo demonstracij" in dodala, da resnica ni "omejena na le intelektualistično interpretacijo dogodka". Slavko Kmetič, programski svetnik, je namreč dejal, da bi se moralo ob protestih razpravljati tudi o tem, kdo je zanje kriv, pri čemer bi v studiih dali besedo uglednim posameznikom, intelektualce pa si želi v studiu videti tudi akademik Janko Kos. Ti bi lahko dogajanje obrazložili. V etru je bilo preveč politikov, meni Kos, ki je ponovil svoj predlog, da se objavi intervju s Trontljem. Na vprašanja, ki se pojavljajo ob protestih, lahko odgovorijo le intelektualci, je dodal.

Tudi Drago Balažic, odgovorni urednik Informativnega programa Radia Slovenije, je dejal, da so na radiu delali dobro, da pa so se dogajali posamezni zdrsi. Hkrati so si prizadevali delati profesionalno in nepristransko, da bi vsa mnenja, ki so v družbi, prišla na dan. Tudi Balažic je obsodil Levstekovo izjavo, da novinarji pišejo po diktatu.

Predložite dokaze ali pa ne obrekujte
V imenu Aktiva novinarjev je govoril novinar Jan Novak, ki zaradi Kmetičeve izjave o podkupninah na eni izmed prejšnjih sej pričakuje, da če lahko trditev dokaže, kazenske ovadbe. Če dokazov nima, pa gre za obrekovanje, je dejal. Gre za izjavo o tem, da je "prišlo dva milijona evrov v Slovenijo, da se financirajo ti nemiri, del tega očitno tudi na RTV Slovenija".

Nanjo je spomnil član programskega sveta Slavko Bobovnik. Kmetič je odvrnil, da to ni bila trditev, ampak da je zgolj vprašal, koliko od tega denarja je prišlo na RTV SLO. Bobovnik je nato dobesedno citiral Kmetičevo izjavo, v kateri ni nikakršnega vprašanja. Kmetič je nato dejal, da se, če je to res rekel, "globoko opravičuje tej hiši".

Tudi novinarji so intelektualci
Predstavnica aktiva radijskih novinarjev Tatjana Pirc pa je svetnike vprašala, kako lahko nekdo vpliva na poročanje novinarja s terena, ko je ta komaj dihal zaradi solzivca. Glede predloga o pogledu intelektualcev na proteste pa je spomnila, da so tudi novinarji intelektualci, ki znajo presojati, ocenjevati in dobro delati.

Predlagatelji seje so kot razlog zanjo navedli dolžnost programskega sveta, da do poročanja RTV SLO o demonstracijah izrazi svoja stališča. Ob tem so uredništvoma Radia in Televizije Slovenija podali tudi povsem konkretne predloge glede vsebine in časa predvajanja določenih oddaj.

Seja se je sicer začela s pobudo, da se točka dnevnega reda, zaradi katere je bila seja sklicana, prekliče. Nekateri svetniki pa so menili, da imajo o tej temi pravico razpravljati. Programski svetnik Slavko Kmetič je med drugim kritiziral termin ljudske demokracije in dejal, da je v Sloveniji parlamentarna demokracija, pri tem pa je spomnil na lastne izkušnje v prejšnji skupni državi.

Nekatere svetnike je zmotil tudi napis "RTV pripada državljanom in državljankam, ne političnim strankam", ki je izobešen na stenah dvorane, kjer zaseda svet. Ali lahko tukaj kdor koli obesi kar koli, se je vprašal svetnik Mitja Štular. Svetnik Gojko Bervar je nato vprašal, kaj v trditvi na napisu ne drži. Štular pa je to vzel tako, da se "tiste, ki so to sejo predlagali, napada še pred debato."

Svetniki so sejo tako začeli izražati nasprotovanje ali podporo temu, da se predlagana tema obravnava. Svetnik Žiga Kušar meni, da je dobro o tem razpravljati na seji, da ne bi teh mnenja spoznavali prek tiskanih medijev in na spletu.

Generalni direktor Marko Filli je dejal, da razpravo podpira in da verjame, da bo privedla do pravih sklepov, torej da bodo očitki zavrnjeni.

"Demonstranti ne vedo, kdo vse je njihov nasprotnik"
Osem svetnikov je v obrazložitvi razlogov za sklic seje sicer zapisalo, da "demonstranti ne vedo, kdo vse je njihov nasprotnik". "Najbolj napadajo politike, ki naj bi največ zaslužili in pokradli, kar pa ni res." Nato nadaljujejo: "Naloga novinarjev na RTV-ju je, da vse to nezadovoljnemu in upornemu ljudstvu razložijo. Upori grških delavcev in zaposlenih niso vodili nikamor. Poslanci so morali sprejeti zakone in ukrepe, ki jih je diktirala prisilna evropska uprava. Če jih ne bi sprejeli, ne bi dobili posojila in s tem plač. Nekaj podobnega se obeta Sloveniji, če sami tega ne bomo rešili."

Svetniki so novinarjem RTV SLO očitali neprofesionalno poročanje s protestov in o protestih. Predlagali so tudi ponovitev intervjuja s predsednikom ustavnega sodišča Ernestom Petričem, objavljenim na TV SLO 3, tudi na TV SLO 1. Po njihovem mnenju "bi bilo treba seznanjati javnost z njegovimi stališči, ki lahko pripomorejo k mirnim zborovanjem in splošni obsodbi vandalizma". Predlagali so tudi, naj se iz istega razloga na TV3 opravi intervju s predsednikom SAZU-ja Jožetom Trontljem.

Eden izmed pobudnikov seje Andrej Aplenc je uvodoma spomnil, da vsi očitki na predlog predlagateljev letijo na vseh osem svetnikov, podpisanih pod predlog za sklic seje. Svetnik Janko Kos je dejal, da je predlog osmih svetnikov podpisal predvsem zato, ker si tudi on želi, da bi RTV SLO objavil intervju s Trontljem.

Peter Pavel Klasinc je dejal, da so njega in še štiri druge svetnike predlagale politične stranke, a dodal, da sam predstavlja javnost. Klasinc je kot tri glavne točke poudaril objektivnost, uravnoteženost in resnico.

Slavko Kmetič je RTV SLO očital, da ni problematiziral nasilja nad policisti, temveč nasilje policije nad protestniki. Kmetič je vprašal, zakaj je napoved nekih protestov na Facebooku udarna novica na radiu in televiziji v okviru javnega zavoda.

Janez Gril je dejal, da del družbe, pri tem je omenil Katoliško cerkev, ni zadovoljen s poročanjem RTV SLO o protestih.

Uredništva zavračajo očitke in zahtevajo opravičilo
Uredniška odbora informativnih programov Televizije in Radia Slovenija sta že pred sejo odločno zavrnila očitke o neprofesionalnosti poročanja s protestov in o njih. Kot je v odgovoru na očitke zapisal Drago Balažič, odgovorni urednik informativnega programa na Radiu Slovenija, je bilo "na uredniških sestankih večkrat odločno poudarjeno, da mora biti poročanje o protestih profesionalno, celovito, nepristransko in absolutno nenavijaško, predvsem pa radio ne sme kakor koli spodbujati k protestom". "Ocenjujemo, da je takšno tudi bilo, kljub manjšim nerodnostim, ki se ob delu v živo, posebej še v takšnih razmerah in v naglici, dogajajo. "

Zaradi namigov programskega svetnika Slavka Kmetiča, da so bili novinarji RTV SLO podkupljeni za svoja poročanja, pa zahtevajo opravičilo. Predlog o izredni seji programskega sveta o poročanju RTV SLO razumejo v uredništvih "kot nedopusten pritisk na novinarsko in uredniško avtonomijo".

"Svetnike zato pozivamo, da na izredni seji kritično razpravljajo o našem delu, analizirajo naše napake in profesionalne dosežke, a da hkrati kot člani programskega sveta opravijo svojo moralno in etično dolžnost in naše ustvarjalce in njihovo profesionalno avtonomijo zavarujejo pred vsakršnimi pritiski, ki bi lahko imeli politično ali kakšno drugo ozadje," je v odzivu očitke nekaterih svetnikov zapisala odgovorna urednica Informativnega programa Televizije Slovenija Ksenija Horvat Petrovčič.