Rupel (od leta 1994 do leta 2004, ko je prestopil v SDS, je bil član LDS-a, pred tem je vodil levo usmerjeno Demokratsko stranko, bil pa je tudi član Demosa) se v prispevku, objavljenem na spletni strani SDS-a, deloma strinja s Pahorjevim mnenjem, da se Slovenci "soočamo z odsotnostjo prepotrebne intelektualne presoje sodobnega prostora in časa", a se mu zdi hkrati tudi nenavadno.

Meni namreč, da je za to odsotnost kriva aktualna oblast, ki je "zaničevala intelektualce", na vodilna mesta raziskovalnih, izobraževalnih in medijskih ustanov pa postavljala svoje ideološke privržence ter zatirala nastanek novih fakultet in univerz.

"Provincializem je bil značilen za predhodnico Pahorjevega SD-ja"
Razmišljanje nadaljuje s Pahorjevo omembo vprašanja "popačenosti procesa prvotne akumulacije kapitala in grabeža skupne lastnine". Levjega deleža skupne lastnine so se namreč po Ruplovem prepričanju polastili "ravno privrženci politične usmeritve, ki jo uteleša aktualna koalicija".

Ob tem navede primere "podivjanega in korpokratskega ravnanja v Sloveniji" (NLB, Pivovarna Laško, Prevent, SCT, Vegrad, Viator & Vektor …).

Zanika tudi trditvi, da Slovenci nismo sposobni sebe videti kot suverenega mednarodnega subjekta in da se zatekamo k provincializmu. Ta je bil po njegovem mnenju značilen prav za "za jugoslovansko državo, ki jo je vodila predhodnica Pahorjeve stranke".

Dodaja, da je Slovenija leta 2004 vstopila v EU in Nato, svoje dostojanstvo pa izgubila prav v času Pahorjeve vlade, kar simbolično kaže zastopanost slovenskih diplomatov v evropski zunanji službi.

Osrednje sporočilo: Krizo in luksuz zanjo že imamo
Za Rupla je osrednje sporočilo Pahorjevega zapisa v navedbi: "V teh zapletenih okoliščinah, ki zahtevajo hitre in odločne odzive, bi bila politična kriza odvečen luksuz, ki si ga ne moremo privoščiti, čeprav je legitimen sopotnik demokracije. V političnem razredu mora priti do dogovora, kako na predčasnih volitvah izvoliti novo vlado brez nekoristne vmesne blokade odločanja."

Poudarja, da "politično krizo in luksuz v Sloveniji že imamo, saj nas menda staneta 10 milijonov evrov na dan". Za predčasne volitve bi zadostoval že Pahorjev odstop, zato bi bil dovolj že dogovor znotraj SD-ja, in ne celotnega političnega razreda, meni nekdanji minister.

V predzadnji točki poudari, da arbitražnega sporazuma ni rešila "nevidna roka razuma", temveč "propagandna mašinerija vlade", in da je povsem nov poudarek, da je bil "arbitražni sporazum sklenjen v okoliščinah varnostne grožnje". "Tekst je mogoče brati, kot da so nam grozili z vojno!?" še piše.