Upravno sodišče je namreč v petek zadržalo njegovo izročitev. Rusija ga želi nazaj zaradi, kot kaže, lažnih obtožb za kriminalna dejanja, organizacije za človekove pravice in boj proti mučenju pa ostro nasprotujejo izročitvi, saj so ga v ruskih priporih, kjer vladajo nečloveške razmere, tudi hudo mučili.

To je notranjost zapora v ruskem mestu Saratov. V take razmere bi Slovenija vrnila 58-letnega Rusa Mihaila Majorova. Pravosodna ministrica je takoj po zasedbi položaja, 2. oktobra, podpisala njegovo izročitev. Majorov je od aretacije, lanskega julija, zaprt tu v koprskih zaporih.

Lažne obtožbe lokalnih oblastnikov
Njegovo zgodbo nam pove Olga Sadovskaja iz ruskega Komiteja za boj proti mučenju. V Saratovu je imel skupaj s poslovnim partnerjem uspešno gradbeno podjetje. Dela njunega premoženja in nepremičnin so si hoteli prilastiti nekateri lokalni oblastniki, a sta se temu uprla. "Zatem so lokalne oblasti v Saratovu proti obema sprožile kriminalistično preiskavo na podlagi lažnih obtožb," je pojasnila.

Kar je v Rusiji dnevna praksa, pravi. Majorov je bil obtožen umora, poskusa umora, organiziranja kriminalne združbe in drugih dejanj. Med policijsko preiskavo in v priporu je bil, da bi dejanja priznal. "Hudo so ga mučili," je navedla Sadovskaja.

Leta 2013 je bil oproščen vseh dejanj, dve leti pozneje pa je prezidij primer razveljavil in obtožbam dodal še nove. Poslovni partner Majorova je bil obsojen na 22 let zapora, za Majorovim, ki je takrat z družino legalno živel na Poljskem, pa je Rusija izdala tiralico.

Majorova so prijeli na mejnem prehodu Dragonja, ko se je z družino vračal domov z dopusta v Rovinju.

Poziv proti izročitvi
Na ministrstvu za pravosodje zaradi odprtih postopkov o primeru Majorov ne morejo povedati ničesar. Naj ga ne izročijo Rusiji, je Globalna nevladna mreža za boj proti mučenju pozvala tudi premierja Marjana Šarca. Njegov kabinet je primer odstopil ministrstvu.

"Če bo Majorov izročen Rusiji, bo v priporu zagotovo izpostavljen mučenju," je prepričana Sadovskaja.

Samo v zadnjih letih je bila Rusija kar v 624 primerih obsojena zaradi kršitev človekovih pravic, več kot 200 teh obsodb se nanaša na prepoved mučenja in nečloveškega ter ponižujočega ravnanja. Zadnja poročila Odbora za prepoved mučenja, ki deluje v okviru Sveta Evrope pa sploh niso bila objavljena, ker jih Rusija ne dovoli objaviti.

Politično motiviran primer
"Menimo, da gre glede na vse te okoliščine za politično motiviran primer, zato poskušamo Majorova obvarovati pred izročitvijo. Razmere v Rusiji še zdaleč niso primerne, da bi Slovenija lahko prevzela odgovornost za izročitev Majorova," pa je pojasnila Katarina Sternad, direktorica Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij.

Majorov po odločitvi upravnega sodišča, da zadrži izročitev, ostaja v Sloveniji, konec septembra pa je zaprosil tudi za mednarodno zaščito pri nas.