Tako predlagajo, da bi v 95. člen KZ-ja - ki se zdaj glasi: "Kazenski pregon in izvršitev kazni ne zastarata za kazniva dejanja, za katera se sme po tem zakoniku izreči kazen dosmrtnega zapora, za kazniva dejanja iz 100. do 105. člena tega zakonika in tudi ne za tista kazniva dejanja, za katera po mednarodnih pogodbah zastaranje ni mogoče." - dodali še kazniva dejanja iz 116. člena.

Ta pravi. "Kdor koga umori s tem, da mu vzame življenje na grozovit ali zahrbten način; zaradi ukrepanja pri uradnih dejanjih varovanja javne varnosti ali v predkazenskem postopku ali zaradi odločitev državnih tožilcev ali zaradi postopka in odločitev sodnikov ali zaradi ovadbe ali pričanja v sodnem postopku; zaradi kršitve enakopravnosti; iz morilske sle, iz koristoljubnosti, zato da bi storil ali prikril kakšno drugo kaznivo dejanje, iz brezobzirnega maščevanja ali iz kakšnih drugih nizkotnih nagibov; z dejanjem, storjenim v hudodelski združbi za storitev takih dejanj, se kaznuje z zaporom najmanj petnajstih let."

Predlagana novela po mnenju strankine poslanske skupine sledi ustavnemu načelu nedotakljivosti človekovega življenja ter načelu varstva človekove osebnosti in dostojanstva.

Ob obeh navedenih ustavnih načelih je predlog, da kazniva dejanja umora, ki so kvalificirana oziroma hujša oblika kaznivega dejanja uboja, utemeljen in sorazmeren z vidika varovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, so prepričani predlagatelji novele.

"Še posebej pomembno zaradi SDV-ja"
To pa je po njihovem mnenju še posebej pomembno zaradi delovanja nekdanje tajne politične policije, Službe državne varnosti (SDV), "ki je še do konca 80. let nezakonito in skrivoma ugrabljala in morila domače in tuje državljane".

Menijo, da je pravica svojcev in potomcev oseb, ki so bile umorjene na okruten način in se sploh ne ve, kje so njihovi posmrtni ostanki, da se pokojne dostojno pokoplje in da bodo odgovorni kazensko odgovarjali. Pravijo, da to tudi sledi slovenski ustavi in resoluciji Evropskega parlamenta o evropski zavesti in totalitarizmu.