Evropska komisija je v tem tednu objavila izsledke raziskave o odnosu državljanov EU-ja do večjezičnosti in učenja tujih jezikov. Skoraj devet izmed desetih državljanov meni, da je učenje tujih jezikov zelo uporabno. Slovenci imajo zelo dober odnos do učenja tujih jezikov, saj jih 92 odstotkov pogovorno zna vsaj en tuji jezik.

Raje imamo podnapise kot sinhronizirane filme
Kar se tiče odnosa do večjezičnosti in učenja jezikov, Slovenci v določenih pogledih krepko odstopajo od povprečja EU-ja. Kar 68 odstotkov Slovencev uporablja znanje tujega jezika pri gledanju filmov in televizije, v primerjavi s povprečjem 37 odstotkov prebivalcev EU-ja. Na splošno samo 44 odstotkov državljanov EU-ja raje gleda tuje filme in televizijske programe s podnapisi, v Sloveniji pa kar 86 odstotkov vprašanih raje gleda filme s podnapisi kot sinhronizirane filme.

Medtem ko 92 odstotkov Slovencev zna vsaj en tuji jezik dovolj dobro, da se lahko v njem pogovarjajo, ima takšno znanje v povprečju samo 54 odstotkov državljanov EU-ja.

Dobro znanje tujega jezika ima 42 odstotkov najstnikov
98 odstotkov vseh vprašanih pa meni, da bo boljše znanje jezikov koristilo prihodnosti njihovih otrok. A ločena raziskava Evropske komisije o znanju jezikov je pokazala, da želje ne sovpadajo z dejanskim znanjem. Preizkus znanja, v katerem so sodelovali najstniki iz 14 evropskih držav, je namreč pokazal, da ima dobro znanje prvega tujega jezika le 42 odstotkov najstnikov, dobro znanje drugega jezika pa le četrtina.

Pri znanju tujih jezikov so sicer med članicami ogromne razlike. Delež učencev z dobrim znanjem prvega tujega jezika je na Malti in Švedskem 82-odstoten, v Franciji samo 14- odstoten, v Veliki Britaniji pa le devetodstoten.

Skoraj tri četrtine vprašanih se strinja s ciljem barcelonske deklaracije iz leta 2002, ki poziva k poučevanju vsaj dveh tujih jezikov od zgodnjega otroštva.