Med člani je največ poslancev opozicije, ki so menili, da bi se morali ob za zdaj še ugodni gospodarski sliki Slovenije bolje pripraviti na izzive, ki jih prinaša ohlajanje v pomembnih gospodarskih partnericah.

Predlog proračunov sta vsem poslancem 10. oktobra na izredni seji DZ predstavila predsednik vlade Robert Golob in finančni minister Klemen Boštjančič. Za leto 2025 je ob 15,2 milijarde evrov prihodkov predvidene 17,1 milijarde evrov porabe, leta 2026 pa se bodo prihodki zvišali na 15,9 milijarde evrov, odhodki pa se ne bodo bistveno spremenili.

Proračunski primanjkljaj naj bi tako prihodnje leto znašal 1,9 milijarde evrov oz. 2,6 odstotka BDP-ja ter se leto pozneje znižal na 1,2 milijarde evrov oz. 1,6 odstotka BDP-ja.

Jernej Vrtovec (NSi) je menil, da Slovenija s predlaganimi proračunskimi dokumenti ne bo pripravljena na izzive, ki se nakazujejo. Res je gospodarstvo trenutno še v dobri kondiciji, toda znaki z naših izvoznih trgov so slabi. "Nemčija že kar nekaj časa zelo močno kiha," je dejal in opozoril, da bi morali pri načrtovanju proračuna to upoštevati.

Tudi Jožef Horvat (NSi) je vprašal, kje v obravnavanih dokumentih se vidi, da se bo konkurenčnost slovenskega gospodarstva v letih 2025 in 2026 izboljšala. "Skrbeti moramo za to, da bo gospodarstvo cvetelo," je pozval.

Janez Cigler Kralj (NSi) je ugotovil, da ima aktualna vlada na voljo precej več denarja kot prejšnja, čeprav zdaj izrednih razmer ni več. Ob tem se bo javnofinančni primanjkljaj znižal, kar se mu sicer ne zdi slabo, a se boji, da bi nameravala vlada zvišati davke in prispevke. "Drugače nikakor ne bo mogoče tako povečati proračunskih prihodkov," je menil.

Državna sekretarka na ministrstvu za finance Saša Jazbec je zagotovila, da je za podjetništvo in konkurenčnost zagotovljenega dovolj denarja. Poleg tega so sredstva za okrepitev evropskih gospodarstev na voljo tudi še v okviru načrta za okrevanje in odpornost.

V investicije se tako po njenih besedah v prihodnjih dveh letih usmerja dobršen del proračunskih sredstev, ne nazadnje zaradi izkušenj iz preteklih kriz, da se ne sme varčevati na račun investicij. "Če imaš prave investicije, potem so investicije tisto, ki bodo lahko pognale gospodarsko rast in prispevale k zvišanju dodane vrednosti," je dejala.

Zainteresirana delovna telesa so obravnavo predloga proračunov začela konec prejšnjega tedna in jo v petek zaključujejo. Kot zadnji se bo nato s proračunskimi dokumenti seznanil še odbor za finance kot matično delovno telo za obravnavo proračuna, vmes bo morala vlada na podlagi pripomb in vloženih dopolnil pripraviti dopolnjen predlog proračuna za leto 2026. Oba bo DZ potrjeval na novembrski seji.