Poletnih počitnic je konec, v učilnice so se vrnili otroci in mladostniki. V šolo je vstopilo 193.116 učencev in 76.000 dijakov, od tega 21.123 otrok prvič.
Čeprav se ponovnega snidenja z vrstniki verjetno veselijo, naj jih za začetek vseeno razveselimo še s podatkom, da jih naslednje (krompirjeve) počitnice čakajo že 23. oktobra in bodo trajale kar deset dni, do vključno 1. novembra. Seveda pa starši, učitelji in učenci upajo, da se bodo po počitnicah v šole lahko znova vrnili. Za preprečevanje širjenja okužb sta v naših šolah predvidena ukrep samotestiranja starejših učencev in izpolnjevanje pogoja PCT za učitelje.
Kako bo potekalo testiranje in kaj storiti v primeru pozitivnega testa?
V prihajajočem šolskem letu se bodo tako testirali učenci od sedmega do devetega razreda in dijaki, poleg njih pa tudi mladostniki, ki so vključeni v zavode za mladostnike s čustvenimi in vedenjskimi motnjami ter učenci, vključeni v tretjo do šesto stopnjo posebnih programov. Hitre teste lahko učenci s svojo zdravstveno kartico brezplačno dvignejo v lekarnah. Testirali se bodo doma, testov v šolah ne bodo preverjali, bodo pa spodbujali učence k odgovornemu ravnanju do sebe in drugih.
V primeru pozitivnega hitrega testa ali simptomov okužbe mora učenec ali dijak oziroma starš ali skrbnik nemudoma obvestiti izbranega osebnega zdravnika, ki bo učenca ali dijaka napotil na testiranje s testom PCR. Do prejema izvida PCR-testa pa mora učenec ostati doma v samoizolaciji. Če je rezultat testa pozitiven, je treba obvestiti ravnatelja, v nasprotnem primeru se učenec ali dijak lahko vrne v šolo.
V osnovnih in srednjih šolah 50.000 manj šolarjev kot pred 30 leti
Letos bo učencev v osnovnih šolah 193.116 učencev, medtem ko je pred 30 leti – v šolskem letu 1991/92 – osnovne šole v Sloveniji obiskovalo 225.021 otrok. A čeprav je bilo v preteklem šolskem letu v osnovnošolsko izobraževanje vpisanih 193.158 otrok, kar je več kot 30.000 otrok manj kot v začetku 90. let, število otrok v šolah že deset let narašča. Po osamosvojitvi je namreč število osnovnošolcev strmo upadalo vse do leta 2010/11, ko je doseglo najnižjo točko in je osnovne šole obiskovalo le 161.131otrok. Tedaj se je trend obrnil navzgor, v preteklem šolskem letu je bilo tako osnovnošolcev že 17 odstotkov več kot v letih 2010/2011.
Podobno nihanje vpisa je seveda kot posledico zaznati tudi v srednjih šolah. V šolskem letu 1991/92 je bilo v srednješolsko izobraževanje vključenih 94.423 dijakov, skoraj 30 let pozneje pa približno 20.000 manj (73.854).
Število učiteljev in učiteljic vsaj v osnovnih šolah v preteklih treh desetletjih ni tako močno nihalo kot število učencev. Se je pa število moških v tem poklicu še dodatno zmanjšalo. V šolskem letu 1991/92 je poučevalo učence skupaj 14.691 učiteljev in učiteljic; prvih je bilo 15 odstotkov, drugih 85 odstotkov. V srednjih šolah je bilo številčno razmerje med spoloma bolj izenačeno; učiteljev je bilo namreč 46 odstotkov, učiteljic pa 54 odstotkov; vseh skupaj je bilo 6722. V preteklem šolskem letu pa je osnovnošolce skupaj poučevalo 19.477 učiteljev in učiteljic, prvih je bilo 12 odstotkov, drugih 88 odstotkov. Srednješolce je lani poučevalo 6336 učiteljev in učiteljic, od tega je bilo 34 odstotkov učiteljev in 66 odstotkov učiteljic.
Vse več odloženih vpisov prvošolcev
Po zakonu morajo starši v 1. razred vpisati otroka v tistem koledarskem letu, v katerem dopolni šest let. A vse več staršev se odloča, da svojega otroka v šolo vpišejo leto pozneje, predvsem kadar je otrok rojen v jesenskih mesecih in septembra niti še ni dopolnil šest let. Tako imenovanih "odloženih vpisov" je vsako leto več. Po podatkih državnega statističnega urada se je število v zadnjih desetih letih več kot podvojilo. Tako je bilo v šolskem letu 2009/2010 v 1. razred z odloženim vpisom vpisanih 4,6 odstotka prvošolcev. V preteklem šolskem letu pa je bilo med prvošolci že 12,5 odstotka sedemletnikov.
Čeprav se razlogi staršev za zamik vpisa v šolo razlikujejo, je večini skupno opažanje, da je prvi razred precej daleč od 'mehkega' prehoda iz vrtca v šolo, navajajo v Zvezi aktivov svetov staršev Slovenije. A tudi stroka se zaveda, da bo treba razloge staršev za odložitev šolanja podrobneje proučiti in razmisliti o prevelikih odmikih od prvotno zamišljenega programa v prvem razredu in prvem triletju v devetletki. Mogoče je, da se starši za odložen vpis pogosteje odločajo tudi zaradi epidemije oziroma zaradi strahu pred šolanjem od doma.
Odločen "ne" šolanju na daljavo
Pred začetkom šolskega leta strokovnjaki iz vrst pedagogov, šolskih svetovalnih delavcev, dijakov, študentov in staršev pristojne pozivajo, naj držijo obljubo in naj v tem letu ne zapirajo šol in fakultet. Če bo zaprtje države spet potrebno, pa naj se šole zapirajo zadnje, dodajajo.
"Vpliv epidemije na mladostnike, družine, na šolanje in na normalen potek življenja je zelo škodljiv. Vsi živimo v neki negotovosti, to se tudi odraža na otrocih in mladostnikih," je opozorila pedopsihiatrinja Hojka Gregorič Kumperščak. Pedopsihiatri so novembra lani namreč začeli opažati strm porast duševnih motenj pri otrocih in mladostnikih. Število ambulantnih obravnav se je vsak mesec povečevalo za okoli 10 ali 15 odstotkov, vrh so dosegli maja letos, ko so imeli v primerjavi z obdobjem pred epidemijo 200- ali 300-odstoten porast pritoka otrok in mladostnikov v ambulantno in bolnišnično obravnavo.
Gregorič Kumperščak opozarja, da so bili v epidemiji najbolj na udaru najstniki, za katere je druženje z vrstniki najpomembnejše. "Mlajšim otrokom je razvojno dovolj, da so s starši. Zaprtost v družinski krog jih ni tako prizadela, saj je to njihovo naravno okolje. Najstniki pa potrebujejo druženje, socialne stike, se morajo zaljubljati, morajo na maturantske plese. To jim je bilo vse vzeto." Prav zato je pomembno, da starši in družba naredimo vse, da ne bo novega zaprtja šol in družbenega življenja, saj se bomo ob takem scenariju res igrali z njihovim duševnim zdravjem, meni. "Četrti val bi lahko preprečili, če bi imeli dovolj visoko precepljenost. Mislim, da je odgovorno od nas odraslih, da ga preprečimo na ta način," je pooudarila Gregorič Kumperščak.
Več izobraževanja na domu
V lanskem šolskem letu se je izobraževalo na domu 75 odstotkov več otrok kot leto pred tem. V šolskem letu 2020/2021 se je na domu izobraževalo 687 otrok, največ iz prvega in drugega razreda osnovne šole. Med njimi je bilo največ prvošolcev, in sicer 126, leto pred tem, v šolskem letu 2019/2020 pa 72. Sledili so jim otroci drugega razreda, na domu se je tako šolalo 106 drugošolcev, leto pred tem pa 61 drugošolcev. Podatki za to šolsko leto bodo znani po 10. septembru, saj se starši za šolanje na domu lahko odločijo do 31. avgusta.
V Zvezi aktivov svetov staršev takšen poskok števila otrok, ki se izobražujejo na domu, pripisujejo predvsem temu, da je lansko šolsko leto potekalo ob epidemioloških ukrepih za zajezitev širjenja novega koronavirusa. Nekateri starši, ki niso naklonjeni cepljenju in testiranju otrok, so se tako raje odločili za šolanje na domu, je pojasnila predsednica Zveze aktivov sveta staršev Lara Romih in dejala, da so v zvezi tudi zaznali, da potekajo iniciative, v katerih se združujejo starši, ki si želijo otroke poučevati na domu. Ker morajo starši do začetka šolskega leta sporočiti, ali se bo njihov otrok izobraževal na domu, pa so po besedah Romihove dan pred začetkom šolskega leta na družbenih omrežjih opazili tudi, da so starši še dodatno iskali informacije o tem, kakšni so pogoji za šolanje otroka na domu.
Učenec mora z izobraževanjem na domu pridobiti vsaj enakovreden izobrazbeni standard, kot ga zagotavlja program javne šole. Doseženi standard znanja se ugotovi na podlagi preverjanja znanja, ki ga mora učenec, ki se izobražuje na domu, opraviti ob koncu šolskega leta.
Preverjanje znanja poteka od koncu prvomajskih počitnic do konca drugega ocenjevalnega obdobja ter deset delovnih dni pred začetkom novega šolskega leta. Znanje učencev, ki se izobražujejo na domu, oceni tričlanska izpitna komisija, ki jo imenuje ravnatelj osnovne šole, na katero je otrok vpisan.
Otroci se vračajo v promet
Na prvi šolski dan je nekaj otrok v šolo simbolično pospremil tudi minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec. Skupaj z ravnateljico domžalske OŠ Venclja Perka Petro Korošec je spomnil, da se v šole in tudi v promet vračajo otroci. Ti so med najranljivejšimi udeleženci v prometu, zato naj bodo odrasli nanje posebej pozorni in naj bodo dober zgled.
Vrtovec je sicer poudaril pomen ozaveščanja o varnem vedenju v prometu. Ob tem je direktor Agencije za varnost prometa Jože Hribar pojasnil, da so na agenciji tudi letos pripravili različne akcije na terenu, s katerimi voznike ozaveščajo, da so v prometu znova tudi šolarji.
"Vozniki naj bodo še posebej pozorni na otroke, ki so najranljivejša kategorija v prometu. Pozivamo tudi starše, naj najmlajše opremijo z odsevnimi telesi, sami pa naj bodo dober zgled," je dejal Hribar.
Ravnateljica OŠ Venclja Perka je še dodala, da je šola zelo dobro pripravljena, kar se tiče preprečevanja širjenja okužb z novim koronavirusom. "Skušamo slediti vsem napotkom in hkrati življenjsko izvajati pouk. Upamo, da bomo čim dlje ostali v šolah," je dodala.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje