Po podatkih Eurostata iz leta 2013 je zaposlenost žensk nekoliko nad povprečjem evropske osemindvajseterice, a je hkrati višja tudi brezposelnost žensk in mladih žensk med 25. in 29. letom, so sporočili z ministrstva za delo. Veliko boljše nam gre pri zaposlenosti s krajšim delovnim časom, saj je delež žensk, ki delajo s krajšim delovnim časom, pri nas več kot dvakrat manjši kot v EU-28.

Slovenija je tudi država, kjer stopnja zaposlenosti žensk (24-49 let) z enim otrokom, mlajšim od 6 let, ostaja na praktično enaki ravni kot stopnja zaposlenosti žensk iste starostne skupine brez otrok, kar je v EU-28 prej izjema kot pravilo. Nadpovprečen je tudi delež žensk (15-64 let) s terciarno izobrazbo, manj je tudi študentk, ki pustijo študij.

So pa tudi področja, kjer se odrežemo slabše. Tako je npr. stopnja tveganja revščine po socialnih transferjih med ženskami, starimi 65 let in več, pri nas precej višja od povprečja v EU-28, pričakovana zdrava leta ob rojstvu pa nižja.
Manj izvršilnih mest za ženske
V primerjavi z moškimi ženske nekoliko pogosteje tudi delajo s krajšim delovnim časom, skrb za otroke in nezmožne odrasle pa je v tej skupini zaposlenih pri ženskah skoraj trikrat pogostejši razlog za takšno obliko dela kot pri moških.

Čeprav je Slovenija v EU-28 država z najnižjo plačno vrzeljo, le 2,5 odstotka, pa ženske v povprečju zaslužijo manj kakor moški, in to čeprav so v povprečju bolje izobražene. Pomembni področji, kjer ženske in moški ne dosegajo uravnotežene zastopanosti, so tudi mesta političnega in gospodarskega odločanja. Kljub spremembam zakonodaje tako 40-odstotne zastopanosti žensk ne dosegamo niti v parlamentu niti v mestnih svetih.
Daleč od uravnotežene zastopanosti spolov smo prav tako pri vodstvih največjih gospodarskih družb, ki kotirajo na borzi – tam so moški v veliki večini, ne glede na to, ali gre za predsedniška mesta uprav, članstvo v upravah ali za (ne)izvršna direktorska mesta.

"Še vedno preveč lahkotnega sprejemanja naravne delitve dela"
"Na področju pravic žensk in enakosti spolov je bilo v zadnjih desetletjih narejenega veliko, ogromno, vendar ne dovolj. Past, v katero se lahko ujamemo zdaj, je spanje na lovorikah doseženega. In to nam ne bi prineslo napredka, lahko nas celo vrne v obdobje, ko danes samoumevne pravice, še niso bile niti umevne, kaj šele samoumevne," je pred 8. marcem ob tem še zapisala ministrica za delo Anja Kopač Mrak.

Opozarja, da se še danes z neverjetno lahkotnostjo sprejemajo "tako imenovani argumenti naravne delitve dela". "Ponekod še vedno velja, kakšno je primerno obnašanje žensk in kakšno moških in da sta gospodinjstvo ter skrb za otroke delo žensk, služenje denarja pa naloga moških, vsako odstopanje od tega pa pomeni grožnjo za obstoj človeštva," je opozorila.

"Enakost spolov je pomembno načelo demokracije. Zapisano je tudi v ustavi. Vendar pa to ni in ne more biti zgolj zadeva žensk – enakost spolov je družbeno vprašanje, vprašanje tako žensk kot moških. Z enakostjo spolov pridobimo vsi – deklice, dečki, ženske, moški, družba. Zato 8. marec ni praznik, ki sodi na odlagališče zgodovine. Ni praznik nekega preteklega sistema in nekih drugih ljudi. Je praznik današnje generacije, generacije deklic, deklet in žensk, ki si zaslužijo enake možnosti in priložnosti kakor njihovi vrstniki dečki, fantje in moški. Ženske in moški si enakovredno zaslužijo, da so njihovi potenciali prepoznani in ovrednoteni," je sklenila poslanico.