SDH je do terjatev do Gratela in T-2 prišel na podlagi pripojitve Družbe za upravljanje terjatev bank, ta pa je terjatve v sklopu sanacije bank na podlagi treh kreditnih pogodb prevzela od NLB-ja.

Kot je razvidno iz sklepa o začetku stečaja na spletnih straneh Ajpesa – sklep je ljubljansko okrožno sodišče sprejelo po izvedenem stečajnem naroku preteklo sredo –, je bil za upravitelja imenovan Rok Felicijan Pristovšek.

SDH je v predlogu za stečaj navedel, da ima do Gratela zapadle in neplačane terjatve, ki so konec februarja znašale 15,6 milijona evrov, če se upoštevajo zavarovanja iz sklepa o izvršbi v postopku pred kranjskim okrožnim sodiščem, oziroma 10,8 milijona evrov, če bi bila vrednost zavarovanj nič evrov.

Sodeč po obrazložitvah v sklepu o začetku stečaja sodišče ni sledilo argumentom Gratela oz. njegovih odvetnikov, ki so na naroku med drugim oporekali višini in utemeljenosti terjatve na podlagi omenjenih kreditnih pogodb, vlogi porokov, od katerih sta družbi Rešet in Ekol že v stečaju in pravnem interesu SDH-ja za vodenje stečaja.

Na naroku je bil tudi govor o sposobnosti poplačila terjatve na podlagi podatkov o poslovanju Gratela in možnosti, da terjatev poplača s prodajo poslovne stavbe na Verovškovi ulici v Ljubljani, ki je sicer v lasti družbe Lokainvest, za katero SDH prav tako predlaga stečaj in ki bi s prodajo postal upnik Gratela. V SDH-ju so poudarjali, da podatki o poslovanju Gratela za 2022 in 2023, ki so bili predloženi, niso revidirani in ne predstavljajo dokaza solventnosti oz. trajnejše likvidnosti.

Sodišče je pritrdilo argumentom upnika, da Gratel kljub trditvam o zadostnem denarnem toku iz poslovanja ni dokazal trajnejše likvidnosti.

SDH je aprila vložil tudi predlog za stečaj telekomunikacijskega operaterja T-2, ki je najpomembnejše podjetje v poslovnem sistemu Jurija Krča, obvladuje pa ga predvsem prek podjetja Garnol. Odvetniki Gratela so na naroku trdili, da je predlog za stečaj SDH-ja zloraba instituta in oblika pritiska na postopke za T-2 ter da je Žiga Debeljak kot predsednik uprave SDH-ja v nasprotju interesov kot nadzornik Telekoma Slovenije, tekmeca T-2.

V jedru spora je po navedbah medijev za 120 milijonov evrov posojil, ki jih je T-2 pred več kot desetletjem od državnih bank dobila za izgradnjo optičnega omrežja. V T-2 vztrajajo, da velik del tega denarja nikoli ni prišel na njihov račun, temveč je izginil neznano kam. Družba sicer v bilancah izkazuje za dobrih 50 milijonov evrov obveznosti do države, ki jih izpodbija na sodišču, v SDH pa vztrajajo, da mora družba poplačati celotni dolg.