Prav tako je v neskladju z ustavo izpodbijani člen zakona o sodniški službi. Zdaj je na potezi državni zbor, ki mora neskladje odpaviti v šestih mesecih, je na ustni razglasitvi ustavne odločbe še povedal predsednik ustavnega sodišča Jože Tratnik. Odločitev je od ustavnega sodišča zahtevalo upravno sodišče.

Natančneje, gre za četrti odstavek 5. člena zakona o sistemu plač v javnem sektorju, kolikor se nanaša na sodnike, drugi odstavek 10. člena v zvezi s prilogo 3 zakona o sistemu plač v javnem sektorju, kolikor se nanaša na sodnike, in četrti odstavek 44. člena zakona o sodniški službi. Ustavni sodniki so odločbo sprejeli soglasno, razen glede četrtega odstavka 5. člena zakona o sistemu plač v javnem sektorju, kjer je Miroslav Mozetič glasoval proti.

Janja Roblek: Sodniki pričakujemo vsebinsko ponudbo
Sodniki odločbo ustavnega sodišča pozdravljajo in pričakujejo, da bosta državni zbor in vlada zdaj stavkovnemu odboru posredovala tudi vsebinsko ponudbo, torej vključno s plačnimi razredi, je za MMC povedala predsednica sodniškega društva Janja Roblek.

"Pomembno je, da je ustavno sodišče ugotovilo, da so tri veje oblasti (zakonodajna, izvršna in sodna) v razmerju enakovrednosti in ne nadrejenost oz. podrejenosti, kar se mora odraziti tudi v materialnem položaju funkcionarjev vseh treh vej oblasti, ali konkretneje v uvrstitvah sodnikov v višje plačne razrede. Pričakujemo torej ponudbo, ki bo določala tudi plačne razrede," je še dejala.

Glede nadaljevanja stavke je Roblekova povedala, da se bo stavkovni odbor sestal in natančno preučil odločbo ustavnega sodišča. Na podlagi določil zakona o stavki na potezi država kot delodajalska stran, ki bo podala vsebinsko ponudbo, je zaključila.

Zalar: Uresničitev odločbe ni vprašanje
Odločitev ustavnega sodišča je tudi podlaga za nadaljevanje pogajanj stavkovnega odbora slovenskih sodnikov in ministrstva za pravosodje o prekinitvi bele stavke sodnikov, ki se je začela 1. julija. Minister za pravosodje Aleš Zalar se je na odločitev že odzval, kot pa je dejal, to zanj ni bilo presenečenje. Kot so zapisali na ministrstvu za pravosoje, "za to vlado ni vprašanje, ali uresničiti odločbo ustavnega sodišča, ampak je vprašanje, kako to storiti".

Zavedajo se namreč, da bo imela vsaka sprememba plačnega sistema za sodnike lahko resne posledice za celoten javni sektor. Sledi tudi posvet z ministrom za javno upravo.

Položaj sodnikov primerljiv z drugima dvema vejama oblasti
Bistvene razloge za odločitev o ustavnosti izpodbijanih določb je predstavil sodnik poročevalec Ernest Petrič. Ustavnopravna enakovrednost sodne oblasti v primerjavi z zakonodajno in izvršilno oblastjo zahteva, da se položaj sodne oblasti in sodnikov kot nosilcev te oblasti obravnava in ureja primerljivo z drugima vejama oblasti. To zagotavlja tudi neodvisnost sodnikov, je poudaril Petrič.

Tudi razlike v plačnih razredih med najnižje uvrščeno funkcijo okrajnega sodnika in najnižje uvrščeno funkcijo poslanca oziroma ministra, kot so določene v izpodbijani zakonski ureditvi, so zato z vidika ustavne zahteve po ustavnopravni enakovrednosti vseh treh vej oblasti nesprejemljive. Prav tako je z vidika načela delitve oblasti nedopustno, da je plačni razred funkcije vrhovnega sodnika izenačen s plačnim razredom funkcije najnižje uvrščenega poslanca, so v odločbi zapisali ustavni sodniki.

Virant: Plače niso stvar ustavnega sodišča
V zvezi z odločitvijo se je oglasil tudi nekdanji minister za pravosodje Gregor Virant (SDS), ki je dejal, da vprašanje konkretne uvrstitve plač sodnikov, poslancev in ministrov v plačne razrede ni pravno vprašanje, zato je neprimerno, da o tem odloča ustavno sodišče. Poleg tega je opozoril, da je ustavno sodišče že drugič ocenilo, da so plačna razmerja neprimerna, ni pa povedalo, kakšne bi morale biti sodniške plače, da bi bile skladne z ustavo.

Sodniki želijo konkretno ponudbo
Kot je pred časom pojasnila predsednica stavkovnega odbora Janja Roblek, je bila ponudba ministrstva premalo konkretna, zato so prekinitev stavke zavrnili. Stavkovni odbor je predlagal, naj vlada v petnajstih dneh po seznanitvi z odločbo ustavnega sodišča predstavi ponudbo o višini sodniških plač, pogajanja pa naj bi v skladu s predlogom stavkovnega odbora končali do 30. junija 2009.

Na odločitev ustavnega sodišča so se odzvale tudi nekatere stranke. Predsednik SLS-a Bojan Šrot je dejal, da se v stranki strinjajo z odločitvijo ustavnega sodišča, saj sodnikov ni mogoče strpati v isti koš z ostalimi javnimi uslužbenci. Tudi za poslansko skupino Zares je bila odločitev ustavnega sodišča pričakovana, saj so vlado vseskozi opozarjali na protiustavnost omenjenega plačnega sistema, so zapisali. Predsednik SNS-a Zmago Jelinčič je dejal, da se je ustavno sodišče ravnalo po načelu "vrana vrani ne izkljuje oči" ter opozoril, da takšna odločitev lahko podre celoten plačni sistem. Poslanec SD-ja Miran Potrč meni, da je odločba ustavnega sodišča nov dokaz, kako nespametna je bila glede tega vprašanja politika prejšnje vlade, ki ni pristala na sodelovanje in usklajevanje in ki si je s plačnim sistemom želela podrediti tretjo vejo oblasti. Vodje poslanske skupine DeSUS-a Franca Žnidaršiča odločitev ni presenetila, saj so tudi sami pričakovali, da bo ustavno sodišče odločilo, da so določene rešitve zakona o sistemu plač neustavne.

E. S./A. M.