Predsednica društva Janja Roblek je v zvezi s tem pojasnila, da gre sicer za individualne zahteve vsakega posameznega sodnika, ki se bo o sklenitvi in obsegu poravnave sam odločal; kljub temu pa bo po njenih besedah sodniško društvo podprlo prizadevanja za iskanje rešitve, ki bo zadovoljila obe strani v sporu.

Predmet tožb sodnikov so razlike za nezakonito premalo izplačane plače v preteklosti, pred plačno reformo, navaja Janja Roblek. Kot še pravi, so na to opozarjali državo in zahtevali odpravo nezakonitosti, o čemer je bil nato sklenjen sporazum, ki pa pozneje ni bil realiziran.

Kot še meni, predloga sprememb zakona o sistemu plač v javnem sektorju in zakona o sodiščih, ki sta v obravnavi v državnem zboru, odpravljata že dvakrat ugotovoljeno neustavnost plačnega položaja sodnikov v razmerju do funkcionarjev drugih dveh vej oblasti.

Vodja poslanske skupine Zares Cveta Zalokar Oražem je na sodniško in tožilsko društvo 18. septembra naslovila pismo, v katerem ravnanje sodnikov, tožilcev in pravobranilcev, ki množično tožijo državo, ocenjuje kot etično sporno. Zato so v poslanski skupini pred težko odločitvijo, kako ravnati v DZ-ju pri odločanju o uskladitvi plač pravosodnim funkcionarjem, so tedaj še navedli v PS Zares.