Na pravni fakulteti je o predlaganih spremembah ustave potekal posvet v organizaciji Zveze društev pravnikov Slovenije.
Meira Hot: Družba se spreminja
Poslanka SD-ja Meira Hot je dejala, da se v državnem zboru zavedajo, da morajo biti posegi v ustavo premišljeni, a se hkrati tudi družba hitro spreminja, zato mora imeti možnost ustavnih sprememb. Najdlje v postopku je po njenih besedah pobuda za prenos imenovanja sodnikov z DZ-ja na predsednika republike, ki bi ga opravil na predlog sodnega sveta.
Nina Betetto: Poskus nadzora sodstva
Potreben je nadzor sodstva in mislim, da je to odlična priložnost, da se sodstvo nadzira. Sama mislim, da to poenotenje ... meni se zdi zanimivo, da opozicija sumljivo molči.
Podpredsednica vrhovnega sodišča Nina Betetto je ostro kritizirala predlog ustavne komisije DZ-ja, ki v paketu prenosa imenovanja sodnikov na predsednika republike predlaga tudi spremembo 131. člena ustave, ki ureja sestavo sodnega sveta. To je imenovala za "gnilo jajce" in to razume kot poskus nadzora sodstva. Na tej točki se po opozorilu Nine Betetto odpira še vprašanje, kako prisiliti opozicijo in pozicijo, da bosta glede imenovanja teh članov tvorno sodelovali pri doseganju dvotretjinske večine. Nina Betetto je kot mehanizem zoper takšno blokado predlagala svet modrecev, ki bi ga sestavljali predstavniki sodstva, odvetnikov, varuha človekovih pravic in drugi in bi bil ob blokadi v DZ-ju pristojen imenovati nesodne člane sodnega sveta.
Horvat: To je za sodni svet nesprejemljivo
Mislim, da se s tem sama politizacija izbora zunanjih članov niti ne bi kaj dosti depolitizirala, če lahko tako rečem.
Tudi predsednik sodnega sveta Vladimir Horvat je opozoril, da se ustava na tej točki znova spreminja s političnim kompromisom. To je za sodni svet nesprejemljivo, je bil jasen. Predlog ustavne komisije, da naj DZ z dvotretjinsko večino navzočih poslancev voli člane sodnega sveta, "vodi v izrazito politizacijo postopka, v katerem bo imenovanje članov zgolj predmet usklajevanja med političnimi strankami", je bil kritičen. Horvat meni, da bi bilo bolje, da zunanje člane sodnega sveta še naprej imenuje predsednik republike kot najbolj demokratično legitimen organ.
Kritiziral pa je tudi tudi predlagano razširitev števila članov sodnega sveta z 11 na 15 članov, kar bo ošibilo operativnost tega organa, saj bodo razprave daljše, ob tem pa bo v njih težje doseči soglasje. Nezanemarljivo je tudi, da bo potrebno povečanje finančnih sredstev za delovanje tega organa, večja pa bo tudi potreba po prostorih in krepitvi strokovne službe, je dodal Horvat.
Vesna Bergant Rakočević: Trgovina med voljenimi
"Pot v pekel je tlakovana z dobrimi nameni," je bila slikovita tudi predsednica Slovenskega sodniškega društva Vesna Bergant Rakočević. Pridružila se je kritikam, ki sta jih podala Betetto in Horvat glede zmanjševanja operativnosti tega organa, saj je za njegove odločitve potrebna dvotretjinska večina, in imenovanja zunanjih članov. "Bojimo se, da bo to postalo neka trgovina med voljenimi predstavniki ljudstva," pa je dejala o predlogu imenovanja nesodnih članov.
Vesna Bergant Rakočević meni, da bi se s predlaganimi spremembami politizacija zgolj prenesla za zaprta vrata sodnega sveta, poroča Radio Slovenija.
Zalar: Doslej niso nasprotovali
Tukaj je prišlo do zelo zanimivega salta mortale, ker zdaj kar naenkrat tudi volitve v parlamentu niso več težava, ki jo lahko reši zakon. Ne more je rešiti. Zato, ker za vrhovnega sodnika lahko kandidira tudi nekdo, ki še ni sodnik. In kandidat mora iti po trajni mandat v parlament.
Predsednik strokovne skupine DZ-ja za pripravo sprememb ustave na področju imenovanja sodnikov Aleš Zalar je glede teh kritik dejal, da jih sliši prvič, saj predstavniki sodniškega društva, vrhovnega sodišča in sodnega sveta temu niso nasprotovali v dveh krogih posvetovanj.
Glede širitve števila članov sodnega sveta je dejal, da je ta skladna z obsegom slovenskega sodstva. Slovenija je namreč po številu sodnikov na število prebivalcev druga v Evropski uniji. Sodni svet ima ob tem že zdaj zelo širok nabor pristojnosti, zato je neučinkovit, kar sam priznava v svojih letnih poročilih, je nadaljeval Zalar.
Po predlogu ustavnih sprememb pa se mu pristojnosti še večajo, ob tem pa bi predsednik republike odločitve sodnega sveta le formaliziral in jim dal demokratično legitimnost. Velikost sodnega sveta je pomembna tudi z vidika legitimnosti tega organa, je prepričan Zalar.
Vsebina predloga
Predlagane spremembe predvidevajo, da sodnikov na predlog sodnega sveta ne bi več volil DZ, ampak bi jih imenoval predsednik republike. Sodni svet, ki bi o predlogih za imenovanje sodnikov odločal z dvotretjinsko večino glasov vseh članov, bi namesto sedanjih 11 imel 15 članov. Sedem članov bi izvolil državni zbor z dvotretjinsko večino glasov navzočih poslancev izmed univerzitetnih profesorjev prava, odvetnikov in drugih uveljavljenih pravnikov, osem pa sodniki v svojih vrstah.
Člani sodnega sveta bi bili izvoljeni za dobo šestih let in ne bi mogli biti ponovno voljeni. Predsednika pa bi člani izvolili izmed sebe za dobo treh let. Sodni svet bi urejal poseben zakon.
Predlogu nasprotujejo le v poslanski skupini SDS-a, druge poslanske skupine in vlada ga podpirajo.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje