"Zaradi nestimulativnega plačnega položaja sodnega osebja se sodišča soočamo z velikim pomanjkanjem kadra in splošnim nezadovoljstvom zaposlenih. Seznami sodniških pripravnikov so prazni, strokovnih sodelavcev je vedno manj. Ker pravniški državni izpit, brez katerega strokovnega sodelavca na sodišču ni mogoče zaposliti, v izhodiščnih plačnih razredih ni ustrezno ovrednoten, se le še peščica pravnikov odloča za zaposlitev na sodiščih, kar je zaskrbljujoče, saj vemo, da predstavljajo glavni vir za bodoče sodnike. Na prvostopenjskih sodiščih pa še posebej kronično primanjkuje ostalega sodnega kadra (zlasti sodnih zapisnikarjev, vpisničarjev in informatikov). Ob tem posebej izpostavljamo, da večina sodnega osebja zaseda delovna mesta v V. in VI. tarifnem razredu z izhodiščnim plačnim razredom pod minimalno plačo, kar je nesprejemljivo," je v pismu vladi in premierju Robertu Golobu zapisal predsednik vrhovnega sodišča Miodrag Đorđević in poudaril zelo veliko fluktuacijo kadra.

"Da je stanje res alarmantno, potrjuje dejstvo, da so nekatera prvostopenjska sodišča že primorana krniti obseg svojega poslovanja, ker ne morejo več zagotavljati delovnega procesa," je opozoril Đorđević. Z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je v aktualnih javnih razpravah ter v objavljenih predlogih in izhodiščih za spremembo plačnega sistema "problematika sodnega osebja spregledana", je predsednik vrhovnega sodišča še sporočil vladi.

"Veseli nas, da se je tudi vrhovno sodišče pridružilo opozorilom o neustreznem plačnem položaju sodnega osebja (enako sicer velja za zaposlene v širšem pravosodnem sistemu, torej tudi zaposlene na državnih tožilstvih in zaporih) in s tem podprlo legitimnost zahtev Sindikata delavcev v pravosodju," pa so v današnjem odprtem pismu, ki so ga prav tako naslovili na vlado in premierja Goloba, zapisali v sindikatu pravosodnih delavcev in poudarili, da že vrsto let opozarjajo na izrazito podplačanost zaposlenih v pravosodnem sistemu v primerjavi z drugimi primerljivimi delovnimi mesti v javnem sektorju, rezultat česar je bil med drugim tudi stavkovni sporazum, na podlagi katerega je bila imenovana delovna skupina, ki je pripravila analizo strukture obstoječih delovnih mest, potrebnih za delovanje sodstva, in belo knjigo o prenovi kariernega razvoja javnih uslužbencev v sodstvu.

"Analiza je jasno razkrila, da je osnovni razlog za alarmantno kadrovsko situacijo na sodiščih povsem neustrezno vrednotenje delovnih mest, bela knjiga pa je začrtala smernice za ustrezno oblikovanje prihodnje plačne politike," so zapisali.

Sodstvo potrebuje redefinicijo delovnih mest

Analizo in belo knjigo je v pismu vladi poudaril tudi predsednik vrhovnega sodišča, ki pa je dodal, da ker gre za pomembno in kompleksno področje, "se ni mogoče zadovoljiti z dejstvom, da je usoda sodnega osebja odvisna zgolj od pogajalske moči posameznih sindikatov".

"Sodstvo ne potrebuje zgolj odprave plačnih nesorazmerij, ampak redefinicijo obstoječih delovnih mest na način, ki bo odražal potrebe sodstva in dejansko delo zaposlenih, za katerega bodo ti ustrezno nagrajeni in stimulirani. Potrebujemo nove sistemske rešitve, ki bodo omogočile, da bomo lahko še naprej zagotavljali izvajanje delovnih procesov na sodiščih in s tem svojo ustavno vlogo," je zapisal predsednik vrhovnega sodišča. Meni, da je zato v strokovno razpravo plačne reforme javnega sektorja treba vključiti tudi predstavnike sodstva, od predsednika vlade pa pričakuje, da se zaveda resnosti položaja ter da se bo zavzel za uresničitev predlogov iz bele knjige.