K predlogu so v tretji obravnavi sprejeli še nekaj dopolnil, ki besedilo vračajo na prvotni vladni predlog. Sicer pa se je tudi tokrat razprava vrtela predvsem o tem, ali je treba pogoje za azil zaostriti ali ne.

Zakon, ki ga je pripravila in predlagala vlada, celovito ureja področje mednarodne zaščite, potreben pa je zaradi prenosa prava EU-ja v slovenski pravni sistem in s tem uskladitve azilne zakonodaje z drugimi državami članicami EU-ja. S tem se vzpostavlja skupni evropski azilni sistem, so predlagatelji zapisali v obrazložitvi.

Po njihovih navedbah je cilj zakona uvedba zakonitih, učinkovitih in hitrih azilnih postopkov, ki dajejo potrebno zaščito državljanom tretjih držav in omogočajo njihovo vključevanje v slovensko družbo. V primerjavi s trenutno veljavnim zakonom med drugim podrobneje in jasneje določa posebna jamstva za prosilce, ki imajo posebne potrebe glede sprejema, in prosilce, ki potrebujejo posebna postopkovna jamstva, podrobneje določa roke za izdajo odločitve na prvi stopnji ter jasneje opredeljuje institut nedopustne prošnje.

O nedopustnosti prošnje
Prav določba o primerih, v katerih je lahko prošnja za azil nedopustna in se zavrže, je bila v zakonodajnem postopku med tistimi, ki je izzvala največ razprave in se je skozi postopek tudi spreminjala. Del opozicije je že od začetka nasprotoval temu, da je prošnja lahko nedopustna, če prosilec prihaja iz države, ki se šteje za varno tretjo državo. Koalicija in drugi del opozicije pa sta se v postopku zavzela še za ostrejšo rešitev, na matičnem odboru so podprli dopolnilo k 51. členu, po katerem bi bila lahko prošnja nedopustna tudi v primeru, če prosilec v Slovenijo vstopi iz članice EU. Z dopolnilom koalicijskih strank v tretji obravnavi pa so to določbo črtali, tako da zakonsko besedilo ostaja takšno, kot ga je prvotno predlagala vlada.

Podoben zaplet in razplet sta se odvila tudi v primeru določbe glede zadržanja odločb o zavrnitvi prošnje, če je zoper njih vložena tožba. Večina na odboru je sprva podprla dopolnilo k 70. členu, po katerem tožba zoper zavrnilno odločbo v pospešenem postopku le-te ne bi zadržala, z v petek sprejetim dopolnilom na predlog SMC, DeSUS in SD pa so določbo vrnili na prvotni predlog, ki zadržanje odločbe predvideva tudi v primeru zavrnilne odločbe v pospešenem postopku.

Poslanci SDS in NSi so se za obstrukcijo odločili tik po tem, ko ni bilo sprejeto dopolnilo k 51. členu na predlog SDS, po katerem bi v zakonu vendarle obdržali določbo o nedopustnosti prošnje v primeru, če prosilec v Slovenijo vstopi iz članice EU-ja. Pri tem so izpostavljali, da je tako dopolnilo v predhodnih obravnavah zagovarjala tudi ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar.

V razpravi so poudarjali, da ni razloga, da bi morala Slovenija sprejeti prebežnike, ki jih denimo Avstrija in Nemčija zavračata, in da si prebežniki ne morejo izmišljevati in prošenj vlagati "enkrat v Nemčiji, enkrat v Avstriji in enkrat v Sloveniji". Opozorili so, da lahko število prebežnikov pri nas naraste, če s predlagano določbo tega ne omejimo.

V drugem delu opozicije, v ZL, pa so nasprotno opozorili, da imamo pri nas eno najstrožjih zakonodaj in da novi zakon krši mednarodno pravo. Violeta Tomić (ZL) je tako denimo poudarila, da je koncept varnih držav v nasprotju z Ženevsko konvencijo, in opozorila tudi na ukinjanje enkratne pomoči prvi mesec po pridobitvi mednarodne zaščite.

Lilijana Kozlovič (SMC) je izrazila nestrinjanje s stališčem ZL, da imamo pri nas najstrožjo zakonodajo. Ta je po njenih besedah usklajena z mednarodnimi predpisi. Poslanci iz koalicijskih DeSUS in SD se v razpravi niso oglasili. Iz opozicijskih vrst pa je bilo tudi več postopkovnih predlogov, da bi sejo prekinili in z njo nadaljevali po pridobitvi vladnega mnenja, s čimer se večina ni strinjala. Seja je bila sicer prekinjena dvakrat za pol ure.

Podpora deklaraciji o deklaraciji za delovanje v EU-ju
Uvodoma so obravnavali deklaracijo o usmeritvah za delovanje Slovenije v institucijah EU-ja. Deklaracijo je poslancem predstavil predsednik vlade Miro Cerar in poudaril, da predlog deklaracije opredeljuje ključne usmeritve, ki jim bo Slovenija sledila pri svojem delovanju v institucijah EU-ja. Med ključnimi točkami deklaracije so tudi prizadevanja Slovenije pri prebežniški krizi, zlasti z vidika pomoči Grčiji in Makedoniji, kjer grozi humanitarna katastrofa.

V okviru zunanjepolitičnih dejavnosti je po navedbah Cerarja treba posebno pozornost nameniti prihodnosti odnosov EU-ja z Rusijo, tako v kontekstu reševanja ukrajinske krize kot tudi sodelovanja pri ukrepanju na bližnjevzhodnih kriznih območjih. Za Slovenijo pa je ključnega pomena tudi enotni notranji trg in evropsko sofinanciranje drugega tira. Poslanci so kasneje podprli deklaracijo s s 50 glasovi za in 13 proti.

Koalicija ni podprla predloga SDS
Poslanci so obravnavali tudi predlog SDS-a za novelacijo zakona o Banki Slovenije, s katerim so v največji opozicijski stranki želeli doseči učinkovitejše in bolj transparentno delovanje Banke Slovenije. Čeprav so poslanci razpravo podprli, kot tudi idejo, da bi nad Banko Slovenije bdelo računsko sodišče, pa predlog ni bil deležen podpore koalicijskih poslancev, saj vlada že pripravlja predlog novele zakona o Banki Slovenije, ki ga bo v državni zbor poslala v prihodnjih mesecih. Predlog je bil zavrnjen z 22 glasovi za in 43 proti.

Sprejeta okoljevarstvena novela
Poslanci so s 44 glasovi za in 15 proti sprejeli novelo zakona o varstvu okolja, ki med drugim prenaša evropske direktive v slovenski pravni red in odpravlja omejitve okoljevarstvenega dovoljenja na 10 let. Ostaja pa določilo, da je treba okoljevarstveno dovoljenje pridobiti pred pridobitvijo uporabnega dovoljenja.