Ta je javnosti poslal pismo, v katerem se opravičuje "vsem, s katerimi sem danes sodeloval v dobri veri, da smo opravili veliko delo, v korist slovenskih interesov in slovenskega naroda".
V pismu je Majc še zapisal, da z obžalovanjem sprejema "naknadno spremenjeno stališče predsednika SSN, o katerem me ni obvestil in sem zaveden, v dobri meri zastavil svoje dobro ime in nehote zavedel vse sodelujoče".
Gantar bo rok za zbiranje podpisov določil v četrtek
Kot je razložil predsednik državnega zbora Pavel Gantar, bo rok za zbiranje 40.000 podpisov za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o vstopu Hrvaške v Nato najverjetneje določil v četrtek, "če se do 12. ure ne bo nič pomembnega zgodila in ne bo drugačnega poteka dogodkov".
Vabljeni k branju:
Vajgl in Pahor z "boljšim sklepom"
Podobnik po sprejetju sklepa napovedal konec aktivnostim
Direktor Zavoda 25. junij Marjan Podobnik je dejal, da bo Zavod po sprejetju sklepa prekinil vse aktivnosti v zvezi z razpisom referenduma o vstopu Hrvaške v Nato in zunajparlamentarno Stranko slovenskega naroda (SSN) pozval, naj ravnajo enako. A v tej stranki so se odločili, da bodo z zbiranjem podpisov nadaljevali, je pojasnil predsednik stranke, Zdenko Vinkov - Vincenc. Svojo podporo pri zbiranju podpisov jim je sicer izrekel tudi Zmago Jelinčič, predsednik SNS-a.
Pahor se je s SSN-jem pripravljen pogovarjati
Podobnik je pred odločitvijo SSN-ja sicer dejal, da bo, če SSN nadaljuje z zbiranjem podpisov, to kršenje dogovora, ki so ga imeli ob vložitvi skupne referendumske pobude. Po Podobnikovih besedah namerava podobno ravnati tudi Joško Joras, ki je dejal, da ga, če se bo zbiranje podpisov za razpis referenduma nadaljevalo, ne bo zraven.
Predsednik vlade, Borut Pahor, je sicer prepričan, da vse še ni odločeno in da ni nujno, da referendum bo. Ob tem Pahor napoveduje, da se je s predstavniki Stranke slovenskega naroda pripravljen srečati: "Povabil jih bom na razgovor."
Presečnik: Sklep ni popolnDanašnjo dopolnitev sklepa v DZ-ju z besedami, da je Slovenija 25. junija 1991 nadzirala Piranski zaliv in imela stik z odprtim morjem, je sicer v torek zvečer v Odmevih napovedal prvak Zaresa Gregor Golobič. Jakob Presečnik je za MMC pred razpravo v DZ-ju dejal, da jo bodo v SLS-u podprli, čeprav ne omenja ozemlja na levem bregu Dragonje in na levem bregu Mure pri Hotizi, tako kot je predlagala ljudska stranka. Presečnik namreč meni, da je za sklep o stališču DZ-ja vendarle bistvena omemba, da je Slovenija 25. junija 1991 imela stik z mednarodnim morjem in da je nadzorovala Piranski zaliv.
"Želimo si dogovora, ki bo dober za vse, tudi za pobudnike referenduma"
Ko smo ga povprašali, ali bo dopolnitev sklepa dovolj, da bo SLS prenehal podpirati referendum o vstopu Hrvaške v Nato, je odgovoril, da bo spor ob meji nekako le moral biti omenjen in da si v njihovi stranki želijo dogovora, ki bo dober za Slovenijo in bo zadovoljil tudi pobudnike referenduma (Zavod 25. junij in Stranka slovenskega naroda).
Na MMC-jevo vprašanje, zakaj SLS med vsemi spornimi točkami v svojem predlogu posebej izpostavlja levi breg Dragonje in Hotizo, ne pa tudi drugih spornih točk, je Presečnik odgovoril, da zato, ker sta ti dve območji najbolj problematični, ob tem pa priznal, da je za Slovenijo vendarle bistven in nesporen morski del.
"Škoda, da ni resolucije, zato je zdaj tak cirkus"
Hkrati je spomnil, da v drugih strankah niso predlagali nobenega sklepa, ki bi predstavljal stališče DZ-ja o stanju na dan 25. junija 1991 in bi pomenil zaščito slovenskega ozemlja. "Drugi bi šli v reševanje spora s Hrvaško naprej brez vsega," je dejal. Ob tem je izrazil še obžalovanje, da Slovenija ni nikoli sprejela resolucije o meji, ki jo je SLS večkrat
predlagal. "Škoda, da je nimamo. Zato je zdaj tak cirkus," je sklenil.
Kacinov poziv Šrotu, naj uporabi avtoriteto
Evropski poslanec Jelko Kacin je predsednika SLS-a Bojana Šrota pozval, naj "odločno uporabi avtoriteto in ugled, da prepreči nadaljevanje parastrankarskih izsiljevanj (Zavoda 25. junij, op. a.), ki niso v korist Slovenije, njenih državljanov in gospodarstva". Kacin je prepričan, da je Slovenija svoje nacionalne interese ustrezno zavarovala že pri pridruževanju Hrvaške Uniji, zato je zdaj po njegovem čas, da razmere umirimo in da država dokaže svojo zrelost. "Za telenovelo z zbiranjem podpisov za referendum ni več ne potrebe in ne opravičila," je sklenil.
Bojan Šrot je Kacinu že odgovoril: "Če nekdo uporablja legitimna politična sredstva, kot je pobuda za razpis referenduma, se temu ne more reči izsiljevanje. Govoriti o nekakšnem izsiljevanju pomeni pravzaprav izsiljevanje in negiranje demokracije. Označiti demokratično politično sredstvo za izsiljevanje je nedemokratično in neodgovorno." Ob tem je pozval slovensko politiko k razumu in modrosti, predvsem pa k odgovornosti.
M.N. /T. K.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje