Viadukt na štajerski avtocesti proti Celju je zaprt zaradi poškodovanih dilatacij. Te so potrebne zaradi predvidenega raztezanja ali krčenja objekta, so na Darsu povedali za MMC.

Kje je nastala napaka?
Zakaj se je to zgodilo le tri leta po gradnji, čeprav naj bi rok trajanja kovinskih delcev od pet do deset let, še ni znano. Kot razlagajo na Darsu, je viadukt še vedno v garancijski dobi, zato je moral material dostaviti izvajalec, podjetje GIZ Gradis, ki bo moral tudi poravnati stroške sanacije.

A ker je proizvajalec iz Nemčije, dilatacija pa ni serijski proizvod, temveč je projektirana za vsak proizvod posebej, je bilo treba na novo čakati od pomladi. Dela so začeli konec prejšnjega tedna, trajala pa bodo približno tri tedne. Da bi pred viaduktom umirili promet, so zaprli en pas trojanskega predora.

Teče še ena sanacija
Zaradi podobne težave so v prvi polovici avgusta sanirali tudi viadukt Tržiška Bistrica na gorenjski avtocesti, v katerem je 29. junija odpadla prva dilatacijska plošča. Od SCT-ja, ki je bil pri projektu izvajalec in mora kriti vse stroške, Dars pričakuje, da bo vse štiri dilatacije zamenjal do sredine novembra. Kot je že pred dnevi povedal prometni minister Radovan Žerjav, so bile plošče slabo vulkanizirane.

Do konca sanacije bo promet potekal po dveh zoženih pasovih proti Jesenicam in po enem proti Ljubljani, hitrost je omejena na 60 kilometrov na uro. Z Darsa so nam sporočili, da kljub temu zastojev ni. Kot je še napovedal Žerjav, bodo naredili recenzije, ali so take plošče sploh primerne za območja s snegom, saj naj bi jih poškodovali snežni plugi.

Šentvid ostaja zaprt
Najbolj znana zgodba o sanaciji pa je zagotovo tista o predoru Šentvid, kjer je že na dan odprtja v levi cevi predora odpadel protipožarni omet. Izvajalec del SCT je nato organiziral pregled, nato pa odstranitev ometa na potencialno nevarnih mestih. 12. in 13. julija so cevi znova odprli za promet.

Pozneje so opravili še en pregled, a je kljub temu šestega avgusta odpadel del ometa in pri tem poškodoval vozilo, v katerem so bili štirje nemški turisti. Od takrat je predor zaprt, saj poteka popolna odstranitev protipožarne zaščite.

Spomladi obnovili cestišča
Pred temi tremi sanacijami so spomladi, aprila in maja, sanirali kar sedem predorov na primorski in štajerski avtocesti. Le nekaj več kot tri leta po odprtju so morali predore Tabor, Kastelec, Dekani, Trojane, Podmilj, Ločica in Jasovnik obnoviti zaradi spolzkega cestišča.

V predorih je ob dežju do obnove nekaj časa veljala omejitev hitrosti 60 kilometrov na uro, sanacijo je nato izvedel SCT, ki si je skupaj z Darsom in DDC-jem razdelil 800.000 evrov. DDC je sodeloval kot nadzornik del. Med deli je bilo treba odstraniti od tri do pet milimetrov podlage ter zagotoviti ustrezno drsno trenje in hrapavost betona. Vozišča naj bi po sanaciji vzdržala vsaj pet let.

"Problemi na objektih tudi drugod"
Da pa vsi ti zapleti niso le slovenska posebnost, nam je razložil Lojze Bevc z Zavoda za gradbeništvo Slovenije."Problemi na objektih se pojavljajo tudi v drugih državah EU-ja in drugod, in ne samo v Sloveniji, kot bi si kdo lahko razlagal po zadnjih dogodkih," je povedal za MMC. Poudarja, da se v objektih navadno ob rednem vzdrževanju večja popravila opravlja na od 25 do 35 let, vendar ni nobena posebnost, če se to zgodi tudi precej prej.

Cel kup dejavnikov
Bevc še razlaga, da je verjetnost, da se bo napaka zgodila, odvisna predvsem od izbrane tehnologije gradnje ali izbire opreme, pomemben dejavnik pa so tudi površne izvedbe določenih podrobnosti, strokovna usposobljenost izvajalca za določene zahtevnejše vrste del, zasnova objekta, rok gradnje ter izvajanje del v neugodnih terminih in vremenskih razmerah.

Sabina Zonta