Čeprav živi v Evropi več kot 30 milijonov muslimanov, po mnenju nekaterih poznavalcev razmer ne moremo govoriti o islamizaciji Evrope. Razprava o beguncih je tako zaradi številnih prihodov kot zaradi terorističnih napadov močno zaznamovala javno razpravo. Medtem ko bi nekateri zapirali meje zaradi strahu in morebitne islamizacije Evrope, bi drugi beguncem pomagali, saj so prepričani, da prihod beguncev prinaša nove priložnosti in izzive.

Pojav prebežnikov na mejah ni nekaj novega. Evropa ima ogromno izkušenj z begunci, saj je njena zgodovina prežeta s tem pojavom. Veliko intelektualcev in pomembnih tvorcev evropske dediščine je bilo beguncev. Od Walterja Benjamina, Sigmunda Freuda do Barucha Spinoze. Kdor koli lahko postane begunec, tako da so potrebne solidarnost, strpnost in pomoč.

"Odzivi na prihod beguncev v Nemčijo so pozitivni in negativni. V Nemčiji je večina ljudi pripravljena sodelovati in pomagati. Soočamo se z velikim valom beguncev in je zato izziv še večji", dodaja islamolog in arabist Raid Al Daghistani, ki po študiju filozofije na ljubljanski Filozofski fakulteti trenutno opravlja doktorski študij s področja islamske mistike in deluje v Centru za islamsko teologijo v Münstru v Nemčiji.

S prihodom beguncev narašča strah pred islamizacijo Evrope
Al Daghistani poudarja, da ne razume samega strahu pred islamizacijo: "Pred nekaj dnevi sem potoval po Bosni. Kolegica me je prosila, naj poizvem, zakaj begunci, ki prihajajo iz Sirije, Iraka, Afganistana iz pretežno muslimanskih držav, ne potujejo v Bosno, ki je tudi pretežno muslimanska država, kjer je že veliko mošej in islamskih združenj in muslimanskega vzdušja. Prijatelj iz Sarajeva je samo potrdil moja predvidevanja. Bosna ni v Evropski uniji. Se pravi, tukaj ne gre za islam. Ne gre za islamizacijo. Gre za ljudi, ki so na begu, ki iščejo boljše življenje mir in svobodo v EU-ju. Glavno merilo tako ni islam ali neislam, ampak priti na varno in začeti novo življenje."

Doktorica religiologije Marjana Harcet - v dosedanjem raziskovalnem delu se je posvečala predvsem medkulturnim odnosom, primerjavi islama in krščanstva, razumevanju islama ter položaja žensk v njem - sam pojem islamizacije razume kot spreobračanje v islam, vendar po njenem mnenju begunska kriza ne prinaša s seboj take oblike islamizacije: "To so ljudje, ki si želijo v Evropi ustvariti boljše življenje. Evropa, ki živi v strahu pred tem, da bo islamizirana, bo zamudila zgodovinski trenutek, v katerem bi se morala ukvarjati z lastno identiteto, in ne z identiteto muslimanov, ki prihajajo. S tem, ko postavljamo ograje, omejujemo prost pretok ljudi. S tem, ko jim zanikamo pravico do vstopa v državo, zanikamo pravo. S tem, ko vse to počnemo, zanikamo človekove pravice. Strah nas je nas samih, in ne islamizacije. Mi ne vemo, kdo smo. S čimer bi se morala Evropa danes ukvarjati, je iskanje lastne identitete. Odgovori pa lahko z dobro premišljenim sistemom integracije, ki bo ljudem omogočil dobro življenje in potem tudi ekstremizma ne bo toliko, kot bi se pojavljal. Tisti ljudje, ki odhajajo iz islamskih držav, odhajajo z razlogom, ne zato, ker jim je tam dobro."

Zahod islamizira islam, in ne nasprotno
Sam koncept islamizacije islama raziskuje znani nemški arabist Tomas Bauer in jo razlaga s tem, da zahodna percepcija islamu podtika več religioznosti, kot mu pripada. S tem se briše meja z islamom kot kulturo in islamom kot religijo. Posplošuje se in stigmatizira. Zahod iz omenjenih vzgibov, bodisi iz krize lastne identitete ali drugih strahov, islamizira islam.

Raid Al Daghistani se hkrati sprašuje, česa se Evropejci tako bojijo pri islamu in kaj je tako zastrašujočega: "Tukaj se tudi sprašujem, pri katerem islamu. Radikalni konservativni vahabizem, ki predstavlja državno doktrino Savdske Arabije, takšen islam straši tudi mene. V sosednjem Omanu pa je zgodba popolnoma drugačna. Ali govorimo o islamu, ki ga živijo Bošnjaki, ki predstavlja harmonično sintezo slovanske kulture z islamom? Mislimo na islam v Indoneziji, ki ni isti kot islam v Libiji? Ali pri tem mislimo islam sufijev, islamske mistike z vso njihovo subtilnostjo? Kateri islam nas straši? Najprej mislim, da gremo v smeri logične epistomološke napake, ko soočamo Evropo z islamom. Vzemite na primer mene. Sem Evropejec, rojen v Sloveniji, živim v Nemčiji. Berem Koran in Goetheja, Al Ghazalija in Kanta, sem Evropejec in musliman."

Hkrati dodaja, da v Evropi živi približno 40 milijonov muslimanov. Na mnogih fakultetah je mogoče študirati arabistiko, islamske študije. V Nemčiji in Franciji je mogoče študirati islamsko teologijo. V Franciji je zelo velika magrebška skupnost, v Nemčiji turška muslimanska skupnost in v Angliji pakistanska. Vsi ti muslimani so Evropejci in hkrati muslimani. Zelo je odvisno, s kakšnimi muslimani imamo opravka in kakšne ljudi srečujemo. V islamu ni nič zastrašujočega, odvisno pa je, kako muslimani živijo in predstavljajo ta islam.

Marjani Harcet se hkrati zdi zanimivo, da se zadnje čase v družbi veliko govori o Evropejcih: "Česa pa se zares bojimo? Prvi odgovor, na katerega boste naleteli v literaturi, je ta, da islam ne pozna človekovih pravic, kakršne poznamo na Zahodu. Nekatere islamske države namreč niso podpisnice konvencije o človekovih pravicah Združenih narodov, imajo pa svoje listine človekovih pravic, in te listine se razlikujejo od deklaracije, katere podpisnice smo sami. Vprašanje, ki se ob tem postavlja, je, zakaj nas ta element moti. Odgovor je, ker je v ozadju vsakega od teh sistemov določena ideologija, ki jo vsaka vera prinaša. Evropejci se bojimo tudi krščanstva, in ne samo islama. Krščanstvo je tu domače, privadili smo se mu že, vemo, kako in na kaj se odzivati, s čim se strinjamo, kdaj ga vključiti in kdaj izključiti iz svojega življenja. Islam pa nam je tuj. Kar je potrebno, je spoznavanje samega islama."

Marko Rozman, Radio Slovenija

Daljšemu pogovoru z doktorico religiologije Marjano Harcet ter islamologom in arabistom Raidom Al Daghistanijem lahko prisluhnete v oddaji Sledi večnosti, Radia Ars.