Težko leto je za nami, kriza je razkrila marsikaj. Med ljudmi je veliko strahu, jeze, obupa, celo maščevalnosti. Nosi zato božič letos kaj drugačno sporočilo?
To sporočilo je tradicionalno - dobrota, mir, ljubezen, ker Bog prihaja med nas, postaja eden izmed nas in je z nami. Letošnje okoliščine so take, da lahko te vidike še močneje poudarimo in da še posebej poudarimo potrebo po pozitivnih, ne le negativnih čustvih.

Papeža Benedikta XVI. smo videli v začetku Dnevnika. Koliko možnosti je, da pride v Slovenijo?
Mi smo ga povabili, tudi naši državniki so ga povabili. Upanje je, je pa res, da je vsako leto starejši in so njegova potovanja vedno težja.

Je njegova odločitev povezana tudi s tem, da nekatere stvari pri nas med Cerkvijo in državo še niso urejene?
Delno ja, ampak če pogledamo, kam vse gre po svetu ... Papež hodi tudi v dežele, kjer je stanje Cerkve težko.

Po dolgem času je zdaj le rešen problem z apostolsko nunciaturo. Kako pa je z vprašanjem verskega pouka v šolah, za kar si prav tako prizadevate že leta? Pričakujete tudi tu kakšen premik?
To bo najtežje, ker so predsodki glede tega tako močni. Po drugi strani pa je Slovenija ena izmed redkih držav v Evropi, poleg Francije in Albanije, ki tega nima. To nakazuje, da tukaj nekaj ni v redu. In ravno ta nova potreba po etičnem, po moralnih vrednotah, ki smo jih morda preveč zapostavljali, kliče po tem, da to na novo premislimo. Tudi v Franciji se to dogaja.

Če bi uvedli verski pouk v šole, kako si predstavljate učni načrt? Bi moral biti večji del posvečen katoliški veri ali bi morale biti vse vere enako zastopane?
To bi bilo popolnoma prostovoljno. Nikjer po svetu verski pouk ni več obvezen. Pač pa se da na izbiro ali verski pouk ali pouk iz etike. In verski pouk bi bil gotovo posvečen religiji okolja, ker je pač naša, vsak dan smo v stiku z njo, vendar pa ne izključno njej.

Velika želja Cerkve je tudi vojaški ordinariat, vojaška škofija. Že zdaj imamo v vojski vikariat, vikarja imajo v policiji, duhovnik skrbi za zapornike. Naloge, ki bi jih imela vojaška škofija, se tudi brez nje že izvajajo. Zakaj si torej vseeno prizadevate zanjo, kaj bi z njo pridobili?
Z ustanovitvijo škofije se ne bi nič bistveno spremenilo. Lažje bi bilo za njih, ker bi postali samostojna škofija, zdaj so samo vikariat. To bi bilo samo zaradi večje stabilnosti, ničesar drugega. Želimo pa to zato, da bi bilo tudi to poglavje zaprto.

Ena najbolj vročih vprašanj ta hip pri nas je pokojninska reforma. Kakšno je vaše stališče, če referendum bo?
Pokojninske reforme ne moremo enostavno zavreči in reči, da je ne potrebujemo. Upam, da do referenduma ne bo prišlo.

Ob zadnjem referendumu o RTV Slovenija, kot vemo, ste bili odločno proti novemu zakonu. Boste tudi v primeru pokojninskega referenduma?
Pri zakonu o RTV Slovenija smo bili direktno prizadeti, tukaj pa smo prizadeti z vsemi ljudmi.

Se pa boste izrekli?
Bomo videli.

Ne moreva mimo jutrišnjega državnega praznika, dneva samostojnosti in enotnosti. 20 let je minilo od razglasitve izida plebiscita, na katerem smo se odločili za samostojno državo. Kako ste vi takrat doživljali to prelomnico? Je Cerkev tam, kjer ste si prizadevali, da bi bila v odnosu do države?
Takrat sem se zavedal in se še danes zavedam, da smo zelo srečna generacija, da smo to dočakali. Kaj bi recimo dali Anton Slomšek, France Prešern, Valentin Vodnik in vsi naši buditelji, da bi lahko kaj takega doživeli. Da smo samostojna država, da je slovenščina evropski uradni jezik. So določena razočaranja. Pričakoval sem, seveda, da se bodo odnosi med državo in Cerkvijo hitreje uredili, kot so se skoraj v vseh naših sosednjih državah, ampak - imamo čas.