Kot je med drugim še poudarila ministrica Ljubica Jelušič, 79 let po usmrtitvi bazoviških junakov stojimo na kraju njihove smrti, združeni v EU-ju in Natu. Združujeta nas skupna usoda in odgovornost, medtem ko sta v preteklosti tu trčili dve veliki kulturi, romanska in slovanska, dve veliki ideji, fašizem in domoljubje, ki se je zoperstavilo fašističnim raznarodovalnim težnjam.

6. septembra 1930 je fašistična oblast izvršila sodbo sodišča, ki je na 1. tržaškem procesu proti pripadnikom organizacije TIGR štirim obtoženim primorskim rodoljubom dosodilo smrtno kazen. Ferda Bidovca, Franja Marušiča, Alojza Valenčiča in Zvonimirja Miloša so ustrelili na travniku v Bazovici.

Spominske slovesnosti na ta dogodek so se začele že v petek, danes pa so najprej opravili pohod do kraja usmrtitve, kjer stoji spomenik, nato pa opravili slovesnosti na tržaškem pokopališču pri Sveti Ani ob grobnici tigrovcev.

Glavna govornika sta bila poslanec v državnem zboru Franco Juri in slovenska kulturna delavka iz Rezije Luigia Negro.

Juri, ki je kot pripadnik italijanske manjšine v Sloveniji govoril v italijanščini, je dejal, da so bili bazoviški junaki plemeniti možje, pravi protifašisti in prepričani domoljubi, ki so se uprli fašizmu. Ob tem je dodal, da je obsodba totalitarizmov sicer pravična in nujna, a je obenem zavrnil poskuse, da bi enačili politično idejo nacifašizma z idejo tistih, ki so se mu zoperstavili.

Luigia Negro pa se je osredinila na pomen zaščitnih zakonov, ki ščitijo slovensko manjšino v Italiji. Še posebej je omenila poskuse, da bi slovenskim narečjem v Beneški Sloveniji in Reziji odrekli to, da spadajo v sklop slovenskega jezika.