Ameriška gospodarska zbornica v Sloveniji je pripravila poslovni zajtrk, na katerem je gostila finančnega ministra Janeza Šušteršiča.

Predsednik zbornice Matej Potokar je na začetku povedal, da bi vladne varčevalne ukrepe morala spremljati tudi vizija, kako pritegniti v državo investicije, saj po njegovem mnenju spremembe ne bodo mogoče le z varčevanjem. Pojasnil je, da jih skrbi predvsem povečanje obdavčitve posameznikov, kar naj bi imelo slab vpliv na zaposlovanje predvsem višje izobraženih, pole tega pa podjetja zaradi predrage delovne sile zapuščajo našo državo. Opozoril je tudi na pomen uvedbe socialne kapice pri zagotavljanju gospodarske rasti.

"EK bo ocenil, ali smo ukrepe sposobni izvesti, ne le predlagati"
Šušteršič je pojasnil, da bi kdor koli, ki bi prišel v podjetje, ki bi bilo v takem stanju, kot je trenutno naša država, začel s podobnimi ukrepi kot vlada. Zatrdil je, da je Slovenija ena izmed držav, ki jih je kriza najbolj prizadela, delno zaradi strukturnih lastnosti, delno zaradi neprimernih protikriznih ukepov.

Poudaril je, da vlada v tem trenutku nima druge možnosti, kot da niža javni proračunski primanjkljaj in se pri tem trudi, da ne uniči gospodarstva. Letos želijo primanjkljaj znižati na tri odstotke BDP-ja, drugo leto pa na 2,6 oz. 2,5 odstotka BDP-ja, kot je bila zaveza naše države mednarodni skupnosti.

Zatrdil je, da bo Evropska komisija še ta mesec pripravila poročilo, v katerem bo jasno zapisala, ali je vlada sposobna varčevalne ukrepe ne le predlagati, ampak tudi izvesti. Kot je povedal, se bo bodo še naprej trudili za dosego dogovora s socialnimi partnerji, če pa tega ne bo mogoče doseči, pa je poudaril, da bi padec ukrepov na referendumu pomenil, da bi katera koli vlada za leto dni ostala brez instrumentov proti krizi.

Vlada išče zasebnega investitorja za NLB
Glede bančnega sektorja je Šušteršič povedal, da ne bi bilo legitimno, če bi se NLB znova dokapitalizirala z davkoplačevalskim denarjem, saj izidi prejšnjih dokapitalizacij niso bili taki, kot so pričakovali. Vlada zato pospešeno išče zasebnega investitorja, ki bi bil do konca junija pripravljen v NLB vložiti 400 milijonov evrov.

Minister je pojasnil, da se ne strinja z nekaterimi očitki, da varčevalni ukrepi, ki jih pripravlja vlada, spreminjajo strukturo družbe. Kot je dejal, so posegi v javni sektor glede na dogajanje med krizo upravičeni, saj je v tem obdobju veliko ljudi v zasebnem sektorju izgubilo delo ali pa se jim je znižala plača, v javnem sektorju pa se ni zgodilo nič od tega.

Nekatere socialne pravice so po njegovih besedah v Sloveniji v primerjavi z drugimi državami dokaj visoke, kar pa je, kot pravi, ljudem težko razložiti, ker so na te pravice navajeni, čepav so mnoge med njimi pridobili šele pred leti. Poudaril je, da se bomo s tega vidika vrnili pet ali šest let nazaj, pri čemer se bodo socialne pravice v večji meri zmanjšale tistim, ki zaslužijo več.

"Stvari se hitro spremenijo, če minister ve, kaj hoče"
Na vprašanje, kako se bo spopadel z mišljenjem uradnikov, ki naj bi pogosto zavirali spremembe, je Šušteršič odgovoril, da se stvari hitro spremenijo, če minister ali vodja določenega direktorata ve, kaj hoče. Če preveč poslušaš birokrate, začnejo ti po njegovem misliti, da imajo nad tabo moč, če pa jim pokažeš, da imaš neki cilj, pa oni začnejo poslušati tebe. Pri javnih uslužbencih je po njegovih besedah potrebna tudi miselnost, da ne delajo le za denar, ampak da delajo nekaj za splošno dobro.