Ob dnevu očetov, ki je tako kot materinski dan k nam prišel iz ZDA, praznujemo pa ga vsako tretjo nedeljo v juniju, je Živa Humer z Mirovnega inštituta za MMC pojasnila, da so tradicionalne spolne vloge pri nas še vedno zelo močno ukoreninjene, a se v zadnjih letih opažajo določeni premiki. Na sistemski ravni so se spremembe začele dogajati leta 2003 z uvedbo 15-dnevnega očetovskega dopusta, ki so ga očetje hitro vzeli za svojega in prevzeli skrbstveno vlogo v asistenčni vlogi materam. Vedno več jih je tudi pri porodih.

"Prvih 15 dni, ki je plačanih, izkoristi več kot 80 odstotkov očetov, preostalih 75 dni pa v celoti oziroma delno le 5 odstotkov očetov," je pojasnila Humerjeva in navedla, da si sodobni očetje tretjega tisočletja želijo sodelovati v celotni skrbstveni vlogi, kar so pokazale študije tako iz Slovenije kot iz tujine, to pa nakazuje, da tradicionalne spolne vloge počasi izumirajo.
Petra Hartman iz nevladne organizacije Ekvilib inštitut, kjer imajo nalogo podeljevati certifikate do družin prijaznim podjetjem, je poudarila, da se v zadnjih letih opaža premik na področju tradicionalnih spolnih vlog, saj se očetje vedno bolj vključujejo v družinsko življenje, s tem pa je potrebno usklajevanje dela in družine. Časi, ko je oče cele dneve delal, žena pa je doma kuhala in skrbela za otroke, se počasi poslavljajo. "Generacija t. i. milenijcev zelo visoko vrednoti uskaljevanje zasebnega in poklicnega življenja, delodajalce, ki to omogočajo, imajo raje. Vrednote se spreminjajo," je opisala smernice tretjega tisočletja.

Obrambni odmev tradicionalizma
"Čustvena podpora je za sodobne očete po raziskavah ključni element očetovstva, šele potem sledijo drugi vidiki, kot so finančna podpora, pomoč pri opravilih ter preživljanje prostega časa," je naštela Humerjeva in dodala, da so tradicionalne spolne vloge sicer še vidne, ker gre za zelo počasen in dolgotrajen proces. Očetje dostikrat na vprašanje, zakaj ne izkoristijo očetovskega dopusta, še vedno odgovarjajo, da je v najzgodnejšem otrokovem življenju le mama najpomembnejša, oče pride na vrsto šele pozneje pri vzgoji, je pojasnila tradicionalne poglede na očetovstvo.

"V neuradnih krogih je še vedno slišati "moška copata" ali pa "mehkužnež poženščen", gre za ideologijo, ki je izrazito sovražna do sodobnih smernic aktivnega očetovstva, ki moškim v resnici ničesar ne jemlje, s tem se moškim samo odpirajo vrata v prej tradicionalno ženske domene," je opisala obrambni odmev tradicionalizma.

"Praksa pri nas je, da vseh 12 mesecev porodniškega dopusta izkoristijo matere, ko je bil predlog na ministrstvu za spremembo zakona, da bi en mesec moral biti na starševskem dopustu oče, je nastal cel "halo", zdaj bodo pa otroci lačni oziroma drugi del argumentov je šel v smeri, da se ženskam nekaj jemlje," je opisovala cirkus okoli predloga, da bi moral en mesec plenice menjati na porodniškem dopustu oče, mati pa bi šla nazaj v službo.
Mladi očetje in diktat trga dela
Anketa, ki so jo izvedli na Mirovnem inštitutu, je pokazala, da ima kar 80 odstotkov zaposlenih očetov težave pri usklajevanju družine in dela, najbolj pa se to kaže pri obeh skrajnostih, se pravi pri vodilnih in pri prekarno zaposlenih očetih. Na ravni podjetij je pri nas v Sloveniji diktat trga dela tako močan, da so prav vse sfere življenja podrejene samo temu. Srečujemo se s prekarnimi oblikami zaposlitev, ki pri mladih prevladujejo, očetje iz te kategorije zaposlenih pa nimajo nobenih pravic, ki so zakonsko predpisane za redno zaposlene, je opozorila Humerjeva.
"Politiki capljajo za realnostjo vsakdanjega življenja, ko govorijo o fleksibilizaciji trga dela, seveda govorijo o prekarizaciji. Številke so grozljive, saj je pri mladi generaciji po nekaterih podatkih prekarno zaposlenih več kot 50 odstotkov. Delodajalci se izogibajo obveznostim, ki jih prinaša redno delovno razmerje, država pa prekarnih delavcev ne zaščiti, enake pravice bi morale pripadati vsem, ne glede na obliko zaposlitve," je Humerjeva prekarne zaposlitve izpostavila kot glavni problem mladih očetov in opozorila, da so mladi na ta način pravzaprav izključeni kot drugorazredni državljani.

Velikokrat težave očetom na delovnem mestu povzročajo slaba organizacija dela in slabi odnosi na relaciji vodstvo – zaposleni, kjer je veliko težav zaradi nerodnih vodij, ki nimajo občutka za zaposlene. Hartmanova je poudarila, da je ravno izobraževanje vodij na področju usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja eden od glavnih pogojev za pridobitev certifikata do družine prijazno podjetje.
"Rezerv je precej, ne more biti samoumevno, da je nekdo na voljo 24 ur na dan, da so nadure plačane ali pa ne. Dostikrat slišimo, da je vsak zamenljiv, da jih na zavodu čaka še 100.000, ki bodo z lahkoto vskočili," je Hartmanova opisala slabe prakse na slovenskem trgu dela in dodala, da takšna podjetja ne morejo pričakovati motiviranih delavcev. Intenziviteta dela se bo na neki točki morala ustaviti, če želimo biti družba z dodano vrednostjo oziroma če želimo, da so zaposleni motivirani, je sklenila Hartmanova.

Enakost spolov je "passe"?
Humarjeva je izpostavila tudi problematično individualizacijo sodobne družbe, saj se pri usklajevanju dela in družine pri nas samoumevno sklepa, da je to stvar vsakega posameznika, ki naj se znajde, kakor more in zna: "Usklajevanje dela in družine ni stvar samo mene kot posameznice, ampak je tudi stvar sindikata, delodajalcev in države. Pri nas se na ravni delodajalcev sploh ne razmišlja o tem, vse je usmerjeno v profit, kako se iz zaposlenega največ iztisne, človeška plat pa se popolnoma zanemarja. Trend gre v tej smeri in na neki točki se bo gotovo zalomilo". Rešitve za boljše delovno okolje in s tem družbo lahko pridejo samo na ravni kolektivnega dogovora, je prepričana.
O enakopravnosti spolov na delovnih mestih je dejala, da očete delodajalci še vedno ne vidijo v njihovi skrbstveni vlogi do otroka, to breme bi morali enakovredno razporediti med moške in ženske in stvari bi po njenem mnenju bolje funkcionirale. "Enakost spolov je temelj demokratične družbe, čeprav pri nas v Sloveniji velja, da je to že čisto "passe" oziroma nekaj, kar smo prinesli iz socializma," je izpostavila Humerjeva.
Težnja dejavnega očetovstva v Sloveniji za zdaj še ne prevladuje, so pa že opazni odločni premiki v tej smeri. Ni treba čakati na državo, da bo nekaj omogočila ali pa ne, saj gre za vzajemno sodelovanje zaposlenih, delodajalcev, sindikatov in države, največ pa je odvisno od očetov samih, ki lahko prevzamejo pobudo, je o mogoči samoiniciativi sklenila Humerjeva.