S terena so se oglasili s pristojnimi in ljudmi iz različnih poplavljenih krajev, številni med njimi še čakajo na uradno odločitev, ali bodo njihovo hišo zaradi ogroženosti območja porušili.

Gostje so bili tudi vodja vladne službe za obnovo Boštjan Šefic, Rok Fazarinc, član strokovnega sveta za obnovo, župan Ljubnega Franjo Naraločnik ter minister za naravne vire in prostor Jože Novak.

Z vprašanji so v oddaji sodelovali tudi prebivalci različnih prizadetih krajev, ki po osmih mesecih še čakajo na odločitev, ali se bodo morali preseliti ali ne. Prve napovedi politike in stroke o hitrih rešitvah so se izkazale za nerealne in preveč optimistične, po osmih mesecih še nihče ni začel zakonito graditi nove hiše, nekateri so to storili na svojo roko.

Novak: Zakonodaja je pripravljena, čakamo postopke

Voditeljica Žnidaršič je ministra v uvodu izzvala z vprašanjem, kje so se izgubile obljube politike, da bodo papirji za obnovo nared v nekaj mesecih.

"Vesel sem, da so rečno strugo očistili, vzdrževalna dela so končana. Kar se tiče postopkovnih zadev, smo sprejeli zakon, vse se lahko hitro uredi, pri dokumentaciji ni ovir. Ovira oz. delo je v tem, da je bilo treba opraviti – tehnična pisarna in služba vlade za obnovo – oceno položaja z vsakim posameznikom posebej," je v Tarči pojasnil minister za naravne vire in prostor Jože Novak in dodal, da je razumljivo, da je "čakanje nerodno, a zakonodaja ni težava, postopki se še začeli niso".

"V Lučah je dogovorjena cona, gradnja obvoznice in znotraj te obvoznice bo pripravljeno območje za gradnjo," se je minister Novak odzval na razočarane besede prebivalca Luč iz občinstva, ki je rekel, da mu je žal, da je "politična situacija nevzdržna in da odgovorni niso sposobni skupaj spraviti, kar so obljubili".

Šefic: Aktivnosti ne moremo končati v dveh, treh mesecih

Kako je mogoče, da marsikdo še po osmih mesecih ne ve, ali bo njegova hiša porušena ali pa bo ostala, je voditeljica povprašala Šefica. Ta je poudaril, da so zakonsko podlago za nadomestitvene gradnje dobili šele decembra, pred tem pa "teh aktivnosti" niso mogli voditi. V tem času pa je tehnična pisarna pripravila strokovne podlage. Vlada bo še aprila pripravila še dodatne ustrezne sklepe, je opisal vodja pisarne za obnovo. A vseh strokovnih podlag še ni, še posebej kar se tiče vodnega dela in ogrožanja vodotokov. Šefic se zaveda časovnega zamika, zato je odločil, da bodo delali ves čas, tudi med prazniki, da poskusijo nadoknaditi to zamudo. Je pa še spomnil, da je večkrat sam javno opozoril, da te aktivnosti ne morejo biti dokončane v dveh, treh mesecih.

Fazarinc: Ugotoviti je treba dejansko ogroženost

Fazarinc je predstavil stanje na področju strokovnih mnenj, ki so ena od podlag za končne odločitve. Narejena so za celotno Zgornjo Savinjsko dolino, ta teden je bilo pripravljeno strokovno mnenje za porečje Meže, v Spodnji Savinjski dolini so pripravljene za občine Šoštanj, Šmartno ob Paki; za Mestno občino Celje se pripravljajo dodatne analize za širše območje Letuša, da se ugotovi, kakšna je dejanska ogroženost in katere objekte je res treba odstraniti, katere pa ne. Pri tem je prvo, ključno izhodišče, kako je dejansko ogrožen posamezen objekt. Drugo merilo je, ali je te objekte mogoče varovati, s tem, da varnostni ukrepi za te objekte ne povečajo ogroženosti kje drugje. Glede Letuša je konkretno povedal slednje: desni breg je izjemno ogrožen, tam se vzpostavlja poplavni tok Savinje in ohranitev tam je strokovno nedopustna. Del na zahodu pa je bolj dvignjen, manj ogrožen in zdaj želijo natančno preveriti posamezne objekte, je pojasnil Fazarinc.

Naraločnik: Razumeti je treba slabo voljo ljudi

"Dobro primerjavo ste podali. Treba se je postaviti v kožo tistih, ki živijo razseljeni. Takoj smo pristopili k izdelavi osnov, da smo se z ljudmi dogovarjali, kje bi želeli na novo graditi, z lastniki zemljišč smo se dogovarjali glede prodaje, ob koncu leta smo bili že pripravljeni. Občine potem nismo dobile predkupnih pravic za nakup kmetijskih zemljišč, kar je prva zavora, ki nas je v bistvu držala na mestu, na drugi strani pa je čakanje na sklepe (o rušitvi hiš, op. n.)," je na vprašanje voditeljice, ki je izpostavila, da so leta 1990 po poplavah na Ljubnem v treh mesecih postavili dve novi montažni hiši, danes pa to očitno ne gre, odgovoril Župan Ljubnega Franjo Naraločnik.

Prvih osem sklepov o rušitvi hiš so zdaj po Naraločnikovih besedah končno dobili, čeprav bi to moralo po njegovih besedah že biti urejeno za vse, ki so avgusta lani ostali brez hiš. "Sklicali smo prvo sejo in urbanista, ki bo naprej peljal to zgodbo, ampak seveda, ko smo videli, koliko korakov bo še treba narediti, in ko smo malo računali, koliko časa bo za to potrebno, razumeš slabo voljo ljudi, res jo moraš razumeti," je povedal župan.