O povezovanju, sodelovanju in delitvah v slovenski politiki so v Tarči razpravljale predsednice in podpredsednice parlamentarnih strank: Tanja Fajon (SD), Asta Vrečko (Levica), Jelka Godec (SDS) in Vida Čadonič Špelič (NSi). Namesto že potrjene podpredsednice Svobode Urške Klakočar Zupančič pa je nastopila poslanka te stranke Tamara Vonta. Oddajo je vodila Erika Žnidaršič.

Kaj se dogaja v koalicijskih strankah

Program Levice z geslom Prihodnost za vse, ne le za peščico na volitvah aprila 2022 je obljubljal marsikaj, je poročala novinarka Tarče Anja Šter. Kaj so napovedovali:

• Ustavili bomo podeljevanje koncesij.
• Uvedli bomo pravičen davek na nepremičnine.
• Izstopili bomo iz pakta Nato.
• Povišali bomo proračunska sredstva za stanovanjski sklad.

Danes pa je stranka, ki se oglašuje kot antisistemska in antikapitalistična, čedalje bolj podobna svojima koalicijskima partnericama. Nekateri po zamenjavi vodstva napovedujejo, da bi lahko šla po poti DeSUS-a, potem ko so zamenjali vodjo Karla Erjavca.

Bo Luka Mesec na evropskih volitvah kandidiral na skupni listi s stranko SD? "Tak scenarij je malo verjeten," je odgovoril Mesec. V SD-ju so bolj nejasni: "V stranki še potekajo postopki evidentiranja. [...] Danes se vnaprej ne moremo izrekati o možnostih povezovanja s preostalimi strankami."

"Mislim, da bi bila kombinacija Levice in SD-ja skupaj na evropskih volitvah koristna predvsem za Levico. Mislim, da ima Levica precej manjše možnosti, da sama pride s svojim kandidatom na teh volitvah skozi. Malo dvomim o kombinaciji Levice in SD-ja, ker imajo zagotovo več kandidatov, ki bi to želeli postati, in bi se morali dogovoriti za vrstni red," je povedal analitik in direktor agencije Valicon Andraž Zorko.

Sorodna novica Nova koordinatorica Levice je Asta Vrečko. "Levica ostaja trdna, močna in stabilna."

Politično kompromisarstvo lahko Levico stane naslednje volitve. Če stranka ne bo uresničevala svojih zavez, ji bodo njeni volivci obrnili hrbet, opozarja Zorko.

"Levica spada med stranke, ki ima zagotovo bolj kritično volilno bazo kot katera koli druga. Levica je pred volitvami imela nekaj zelo konkretnih obljub in če te ne bodo uresničene ali se vsaj nakazovalo, da se bodo začele uresničevati, potem bo ta stranka na volitvah zagotovo kaznovana. Dvomim pa, da bi to prispevalo, da bi izpadla stranka iz parlamenta, ker po drugi strani ta volilna baza nima resnejše alternative," je povedal Zorko.

Določene zaveze so v Levici uresničili, denimo, dvignili so minimalno plačo. Njihove ključne ideološke zaveze pa ostajajo neuresničene.

Poudarjena obljuba za zdravstvo: "Onemogočili bomo profitno dejavnost koncesionarjev." Kakšno je stanje? Koncesionarji so samo za dodatne storitve nad načrtovanim obsegom na podlagi interventnega zakona od septembra lani do marca letos zaslužili 50 milijonov evrov.

Kaj so napovedali za vojsko? "Še naprej se bomo zoperstavljali povečevanju izdatkov za orožje." Stanje? V letu 2024 je v proračunu za vojsko skoraj še enkrat toliko sredstev kot pred štirimi leti.

Sorodna novica "Notranja trenja v Levici so po letu dni v vladi povsem logična"

Glede stanovanj so napovedali: "Uvedli bomo pravičen davek na nepremičnine." Stanje? Progresivnega nepremičninskega davka ni na vidiku.

"Če smo si z odstopom ministra Bešiča Loredana obetali, da se bo koalicija vrnila nazaj in sledila zavezam, ki so jih dali tako nam kot vsem volivkam in volivcem, se do tega trenutka ni zgodil noben jasen premik. Po več kot enem letu še vedno nimamo jasnega načrta strategije, kako se bo zagotovilo več stanovanj za ljudi, ki jih nujno, krvavo potrebujejo. Stanovanjska problematika je nekje, kjer je od devetih zavez, ki so jih dale vse tri koalicijske stranke, v izvajanju samo ena od devetih," je povedal Jaša Jenull, eden izmed vidnih protestnikov iz časa t. i. kolesarskih protestov.

Levico pa slabijo predvsem notranji boji v stranki. Na začetku meseca sta kabinet ministra za delo Luke Mesca zapustila dolgoletna strokovna sodelavca Levice, sicer tudi člana novega sveta stranke, Sašo Furlan in Anže Dolinar. "Odšel sem zaradi političnih nesoglasij," je po telefonu dejal Dolinar. Levica se preveč oddaljuje od svojih zavez, so TV Slovenija zaupali številni, ki so zapustili stranko. Očitajo ji tudi zaposlovanje po prijateljskih in sorodstvenih vezeh, uradne izjave ne želijo dati.

Sorodna novica Franc Trček izstopil iz Levice; menjave v poslanskih klopeh

Lani je položaj sekretarja poslanske skupine zapustil Matej Kolenc, eden ključnih ljudi od ustanovitve stranke. Eden prvih, ki je šel, Franc Trček, danes pravi: "Ne komentiram dogajanja v stranki. To je tako, kot bi govoril o nekdanji ženi: otroci so šli svojo pot, želim jim vse najboljše."

Pred dvema letoma je stranko zapustila tudi Merima Sarajlija, svetnica v četrtni skupnosti Posavje. Bila je edina, ki je stopila pred kamero. Kaj je povedala? "Stranko smo zapuščali večinoma zaradi odnosov in necenjenja. Se pravi, če govorimo o kompetencah, kompetenca ne more biti notranje prijateljstvo ali – kakor ste že prej omenili – neke sorodstvene vezi, ampak je prav, da se člana obravnava glede na njegovo delo. [...] Zagotovo ni bilo vse zaposlovanje na račun kompetenc. In če bi bilo drugače, Levica morda ne bi imela take stiske."

Tudi stranka SD se tako kot Levica bori na repu lestvice javnomnenjske podpore parlamentarnih strank. Edina stranka, ki se je po poplavah okrepila, je največja stranka Gibanje Svoboda – kjer pa prav tako ne manjka notranjih sporov. Še pred letom dni na predreferendumskem soočenju je bilo vzdušje v stranki tako, z besedami Urške Klakočar Zupančič: "Sprevrženo je, resnično sprevrženo, da ljudje, vi – ki ne boste sodelovali v vladi – govorite o menedžeriranju te vlade, ki jo menedžerira vrhunski menedžer. Vrhunski menedžer, ki mu najverjetneje nihče tukaj od nas ne seže do pet."

Danes pa predsednice državnega zbora Urške Klakočar Zupančič v ospredju tako rekoč ni več, je še poročala Šter.

Razprava po prispevku

Voditeljica oddaje Erika Žnidaršič je predstavila po njenih besedah nenavaden zaplet. Namreč, najprej je kabinet predsednice državnega zbora Urške Klakočar Zupančič udeležbo potrdil, nato pa je stranka Gibanje Svoboda v četrtek popoldne udeležbo odpovedala. Pozneje je do ustvarjalcev oddaje prišla informacija, da naj bi Klakočar Zupančič zbolela. Ali gre za težave z notranjo demokracijo v stranki, če mora udeležbo predsednice DZ-ja potrditi še sama stranka, je Žnidaršič vprašala Tamaro Vonta, poslanko Svobode. Vonta je dejala, da zagotovo obstaja razlog, da Urška Klakočar Zupančič ni prišla v oddajo, in zavrnila navedbe, da imajo v stranki težave z demokracijo, pa navedla, da za udeležbo ni potrebna potrditev obeh strani. Zavrnila je tudi oceno voditeljice oddaje, da naj bi se Urška Klakočar Zupančič vse manj pojavljala v javnosti.

Jelka Godec (SDS) je spomnila, da so imeli še do 14.30 delovni posvet s predsednico državnega zbora, in se ji zato zdi čudno, da je predsednica DZ-ja potem nenadoma zbolela. Godec je ocenila, da je šlo za izogibanje težkim vprašanjem, denimo o "skrivanju dokumentov", kar naj bi počela predsednica DZ-ja.

Tanje Fajon (SD) nizki izidi stranke na anketah javnega mnenja ne skrbijo, in sicer zato, ker SD-jeva ministrska ekipa po njenih navedbah dela dobro, nima nobenih problematičnih zgodb, ampak samo dobre rezultate. Poudarila je, da je SD stalnica političnega prostora, ima močno terensko mrežo in gre tako naprej. Na vprašanje, ali se strinja z oceno Klakočar Zupančič, da je predsednik vlade Robert Golob vrhunski menedžer, pa je odgovorila, da je upravljanje vlade timsko delo, vlada pa zdaj deluje v posebej težkih okoliščinah.

Vida Čadonič Špelič (NSi) je ocenila, da je od "vrhunskega menedžerja" ostal samo "menedžer", visoke ocene vlade kot celote pa utegnejo hitro pasti, ko bo številne obljube treba tudi uresničiti.

Asta Vrečko (Levica) je bila kritična do prispevka v Tarči in dejala, da so se očitno prav potrudili poiskati člane ali nekdanje člane, a vseeno je bilo težko najti nekoga, ki bi javno diskreditiral delo Levice. Poudarila je, da je bilo na kongresu vodstvo izvoljeno z absolutno večino in da gre stranka naprej enotna. Drži, da so v njej različni pogledi, ampak to je normalno. Glede številnih neuresničenih obljub pa je sporočila, da je temeljni dokument vlade koalicijska pogodba, ki je kompromis med tremi strankami.

Kaj se dogaja v opoziciji

Sorodna novica Tonin: Mlajša generacija desne sredine bi lahko ponudila opcijo, sposobno zmagati na volitvah

Zadeve se nekoliko zapletajo v stranki NSi, je poročala novinarka Tarče Vanja Gligorović. Ali drži, da Ljudmila Novak ne bo kandidirala za Evropski parlament, če ne bo nosilka liste Nove Slovenije? Na konkretno zastavljeno vprašanje je Novak odgovorila, da pogovori še niso končani, in taisti odgovor ponovila, ko je dobila vprašanje, ali je tak pogoj postavila na klavzuri stranke prejšnji teden. Izjavo pred kamero je sicer zavrnila. Je torej že jasno, da bo nosilec liste Nove Slovenije kar predsednik stranke Matej Tonin? Ta pravi, da so ga k temu sicer nagovarjali, a da sam nad idejo ni navdušen. Kljub temu ni izključil te možnosti, če bi to za stranko to pomenilo boljši izid. Spremljajo torej rezultate javnomnenjskih raziskav.

Nekdanji evropski poslanec Lojze Peterle, član Nove Slovenije, ki očitno tudi sam ne bo nastopil na evropskih volitvah prihodnje leto, pa je priprave stranke na volitve komentiral takole: "Mislim, da je v tem smislu odločitev bolj ali manj že jasna. Na tej listi, kot je meni znano, ne bo starejših imen, verjetno tudi ne gospe Novak. S tem prevzema tudi ta generacija tudi vso politično odgovornost."

Kako to domnevno preobrazbo NSi-ja komentirata politična analitika?

"Če se Matej Tonin odloči, da prevzame nosilstvo liste za Evropski parlament, je lahko prva možnost, da je spoznal, da dokler imajo na desnici tako močnega akterja, kot je Janez Janša, on ne more storiti preboja. Druga možnost pa je, da se je mogoče Matej Tonin odločil, da je njegovega predsedovanja stranki konec," je povedal analitik Rok Čakš.

"Stranka se ne premakne z mrtve točke, z mrtve točke pa se ne premakne prav zaradi njegove politike, hkrati pa zaradi tudi kolektivne politike. [...] Zdi se mi, da se NSi ne bo izvlekel iz tega svojega pat položaja in če bi Tonin kandidiral za poslanca v Evropskem parlamentu, bi izstopil iz tega kroga," je povedal analitik Janez Markeš.

Vse to seveda v primeru, če bi bila stranka, ki se v zadnjih javnomnenjskih anketah o domačem političnem prizorišču ne premakne dlje od sedmih odstotkov, na evropskih volitvah uspešna.

Ali gre take rezultate pripisati oddaljevanju od temeljnih vrednot stranke in glasnemu zagovorništvu zasebnega interesa, davčnim razbremenitvam delodajalcev in najbogatejših? Pri preboju Novi Sloveniji niso pomagali predlogi za reformo zdravstva v obliki svobodnih zdravnikov, vključevanje zasebnikov v javno mrežo, vzpostavitev zasebne konkurence ZZZS-ju za obvezno zdravstveno zavarovanje, in to v času, ko je resor vodil še Danijel Bešič Loredan, nekateri njegovi predlogi pa so bili podobni tistim iz stranke NSi.

"Njihovo jokanje o zdravstvu je pravzaprav njihov labodji spev. Slovenci dejansko terjajo javno zdravstvo, oni terjajo privatizacijo. Govorijo o dobrem ljudem, delajo v dobro zdravnikom, ki hočejo privatizirati, zdravstveni zbornici in farmacevtskemu lobiju. Tu so padli na izpitu. NSi bi moral vsaj vrednote zagovarjati, pa jih potem ... To je SKD počel. SKD je goljufal, na eni strani je prav govoril, pa narobe delal, oni pa narobe delajo, pa še narobe govorijo," je zatrdil Markeš.

"Mislim, da ljudje ne pojmujejo sredine točno tako, kot jo pojmuje vodstvo Nove Slovenije. Mislim da je čas za izredno jasno profilacijo, kar pa ne pomeni polarizacije," je komentiral Peterle.

Sorodna novica Logarjeva Platforma sodelovanja po zasedanju ni razkrila svojih načrtov za jesen

NSi je to jasno opredelitev s povabilom za skupni nastop na evropskih volitvah nekako želel izsiliti tudi od Anžeta Logarja oziroma njegovega društva Platforma sodelovanja. A Logar ostaja v SDS-u.

"Po mojem prepričanju sta tu dva aksioma, ki se po mojem mnenju ne bosta nikoli spremenila. Prvi je to, da Matej Tonin s takimi predlogi nikoli ne bo mislil resno, in drugi, gospod Logar nikoli ne bo zapustil obnebja SDS-a in Janeza Janše," je napovedal Markeš.

V svojem slogu pa na vprašanja o tem, ali bo Platforma sodelovanja prerasla v stranko, Logar odgovarja: "Nikoli ne reci nikoli."

Logar svojemu društvu, ki gradi njegovo osebnost na že skoraj strankarski način, očitno namenja veliko časa. V tem mandatu državnega zbora je bil namreč navzoč le na dobri polovici sej, na katerih so glasovali o predlogih. Po izostankih se uvršča na predzadnje mesto med 90 poslanci, za njim je le NSi-jev Jernej Vrtovec.

"Vse ključne odločitve prelaga na čim daljšo prihodnost, kar smo pri Logarju že bili vajeni v času predsedniške kampanje, ko se ni opredeljeval, ampak je odločitve prelagal, podobno taktizira tukaj. Takrat se mu je nekako izšlo, tukaj pa je vprašanje, kako daleč bo lahko to počel, ne da se odloči, na kakšen način želi vstopiti na politični parket, torej samostojno," je sklenil Čakš.

Razprava po drugem prispevku

Sorodna novica Janša o Logarjevih načrtih: Nervoza je predvsem v medijskem prostoru

Voditeljica oddaje je Jelko Godec (SDS) soočila s fotografijo poslanske skupine SDS-a, ko je ta po poplavah pomagala na terenu s čiščenjem. Med njimi ni bilo Anžeta Logarja, kakor ga tudi ni bilo veliko na glasovanjih v državnem zboru. Ali Jelko Godec in SDS na splošno moti, da se Logar očitno javno oddaljuje od stranke? Godec se je odzvala z besedami, da je SDS demokratična stranka, ki dovoljuje tudi takšno udejstvovanje ljudi v društvih in spoštuje odločitve Anžeta Logarja, zaradi tega pa v stranki ni slabe volje.

Tamara Vonta (Svoboda) je na to temo izjavila: "Anže Logar je enako SDS." Dodala je še podatke, da je Logar predsednik sveta stranke SDS, poslanec SDS-a, bil je zunanji minister SDS-a, komunikacijski strateg Janeza Janše, povrhu pa je izgubil troje volitve.

Vida Čadonič Špelič (NSi) se je odzvala na kritike iz prispevka, da naj bi NSi izgubil smer oziroma zagovarjal vrednote kapitala, bogatih, zasebnega zdravstva, bank in zaradi tega izgublja volivce. Čadonič Špelič je poudarila, da je gospodarski program stranke znan že deset let in da zagovarja predvsem srednji sloj, tiste, ki največ delajo, plačujejo največ davkov in polnijo proračun, s čimer se pokrivajo javne storitve. Za stranko je delo vrednota, je dodala. Glede zdravstva pa je poudarila, da NSi zagovarja javno zdravstvo, kar ni enako državno zdravstvo, in na prvo mesto postavlja pacienta. Bolnik se namreč ne sprašuje, kje je zaposlen tisti, ki ga obravnava, važno je, da dobi storitev, ki jo je plačal z zdravstvenim zavarovanjem. Je pa res, da to sporočilo marsikdo, tudi v volilnem telesu, mogoče napačno razume, zato je javna podpora stranki takšna, kot je, je še dodala.

Tanja Fajon (SD) ni želela komentirati trenj v obeh opozicijskih strankah, vsaka stranka gre skozi neka trenja in naj se ukvarja sama s sabo. Poudarila je zgolj, da se SD zdaj ukvarja s pripravami na evropske volitve in z želenimi spremembami v družbi. Na vprašanje voditeljice, ali bodo šli na evropske volitve skupaj z Levico, je dejala, da sta Luka Mesec in Asta Vrečko vedno dobrodošla. Sama ne bo kandidirala.

Asta Vrečko (Levica) je ob tem dodala, da bi v primeru, če bi šel Mesec v Bruselj, Slovenija izgubila odličnega ministra.