Razkritje lažnega profila poslanke SDS-a Alenke Jeraj na Twitterju je odprlo številna vprašanja o tem, kako močno politično orodje so družbena omrežja. Kaj se dogaja v podtalju? Koliko politikov ima lažne profile? Koliko lažnih profilov ima posamezna politična stranka in kako jih plačujejo?

Zakaj poslanci in politične stranke potrebujete lažne profile? Gospa Jeraj je to potrdila.
"Najprej moram povedati, da se mi zdi naravnost bizarno, da se javna radiotelevizija ukvarja s sedmimi retviti poslanca ali državnega sekretarja Mahniča ali predsednika vlade. Če lahko sledim temu, kar sem slišal, se ukvarjate s tem, zakaj stranka SDS uporablja Twitter," je odgovoril notranji minister Aleš Hojs.

G. Hojs sprašujem, zakaj uporabljate lažne profile, ne Twitter, ampak lažne profile? "Moram reči, da težko odgovarjam za druge, sam sem uporabnik Twitterja od leta 2012, lažnega profila nikoli nisem uporabljal, vedno sem svoja mnenja izražal na tem profilu jasno in odprto, mnogokrat mnogim nevšečno. Ne razumem, zakaj se ljudje skrivajo pod lažnimi profili. Dejstvo je, da mora desni del politične scene uporabljati družbena omrežja zato, da ljudje pridejo do informacij. Če ne bi bilo Twitterja, glede na vaše poročanje in poročanje drugih komercialnih televizij ne bi vedeli za škandal na ustavnem sodišču, povezan z gospodom Čeferinom," je odvrnil Hojs.

Kdo upravlja lažne profile blizu vaše stranke? "Tega sam ne vem, tudi ne poznam zgodb o kleti na Trstenjakovi, sam ne poznam nikogar, ki bi delal v kleti. Za profil, ki ga je uporabljala Alenka Jeraj, pa je jasno povedala, da ga je uporabljala ona. Da si je poleg svojega ustvarila še profil Kopriva, tega nikoli ni skrivala," je še dejal Hojs.

"Mislim, da doseg Twitterja ni zanemarljiv. Če predsednica opozicijske stranke dobi prime time v oddaji na komercialni televiziji in tam 15 minut laže, po domače povedano, sam pa se nimam možnosti odzvati na njene besede, je edini mogoč način komunikacije prek Twitterja in logično je, da moje sporočilo nato povzemajo vsaj nekateri spletni portali, vaša televizija žal ne," je o uporabi Twitterja dejal Hojs. Erika Žnidaršič: "G. Hojs, povabili smo vas, da boste povedali, imate vso možnost in tudi veliko govorite."

"Pogosto gre za čiste laži, s katerimi se diskreditira ljudi"

Na vprašanje, kako sistem lažnih profilov deluje, je Anže Boštic Voh s portala Pod črto pojasnil, da se te diskreditacije najprej začnejo pri nekih mnenjskih voditeljih, ki tvitajo v podporo SDS-u, potem to delijo politiki, potem gre v članek na NoviTV, Demokraciji in potem nazaj na Twitter. "Poudarjam, da ne gre samo za diskreditacijo, ampak pogosto za čiste laži, s katerimi se diskreditira te ljudi. Primer: kadar koli objavimo kakršen koli kritični članek o SDS-u, Janša tvitne, da Pod Črto piše po nalogu Draga Kosa, nekdanjega predsednika protikorupcijske komisije. S tem, da smo že leta 2015 objavili članek, da je bil Kos vpleten v določene sporne posle, ko je bil na KPK-ju, in da je tožilstvo v čudnih okoliščinah odstopilo od pregona Kosa, tako da niti slučajno ne moremo pisati po njegovem nareku. Ampak to Janše ne odvrne od tega, da tvitne to laž, kadar koli mu ustreza."

Lažni profili kot najeti ploskači v gledališču

"Po eni strani politike, ki hkrati obvladujejo po več profilov, občudujem, sam komaj obvladujem enega, na Twitterju, Facebooku, Instagramu, Linkedinu in mogoče še na kakšnem akademskem omrežju, hkrati pa se mi smilijo, ker morajo živeti v shizofreniji multiplih identitet in v večnem strahu, paranoji, da jih bodo odkrili," je pojasnil antropolog Dan Podjed in dodal, da imajo s tega vidika še težjo nalogo kot t. i. influencerji.

"Vse skupaj me spominja na neki starejši pojav, na tiste ploskače v gledališčih, ki so jih najeli za to, da ploskajo, nekaj podobnega imamo na Twitterju, le da ploskačev ni treba vedno plačati, lahko si jih sami ustvarite, in skrbi me, v kakšni predstavi živimo, glede na to, da je teh ploskačev več in več in še več," je dodal.

Pavlič: Blatenje se začne na Twitterju, potem pa se preseli na Požareport, Demokracijo in Novo24

Če nisi član vladne klike, se blatenje začne na Twitterju, potem se prestavi na t. i. neodvisne portale, kot jih je poimenoval Hojs, kot so Požareport, Demokracija, Nova 24, potem se diskretacija vžge, nato pa se tudi resni mediji začnete spraševati, ali so to vaši profili, ker so sproducirali take lepljenke, kot jih vidimo tukaj, je dejal Jernej Pavlič (SAB). Glede retvitanja je dejal, da v stranki delijo stališča, ki so jim blizu.

"S Twitterjevim profilom so dobile stranke, ki želijo ustvarjati vzporedno realnost, kanal, prek katerega plasirajo ponarejene ankete, kot se je zgodilo prejšnji teden, z objavo Mediane, in objavljajo odstotke, ki v realnosti niti na Parsifalu niso taki. V SAB-u se resno sprašujemo, ali bomo v prihodnje sploh še uporabljali Twitter, ker je izguba časa. Dnevno pride približno 20 ponarejenih profilov, ki želijo slediti našemu profilu, da bi nas blatili. Politiko imamo, da vsak profil, ki je nastal pred kratkim in nima sledilcev, blokiramo," je še dejal Pavlič.

Jeretič: Metode lažnih profilov so neučinkovite

Na vprašanje, ali so metode lažnih profilov legitimne, je politični svetovalec Sebastjan Jeretič odgovoril, da so neučinkovite, da je to potrata časa. "V političnem marketingu ne gre za visoko umetnost, ampak za pametno upravljanje resursov, ki jih imaš na voljo. Ves čas, ki je vložen v te profile, je vržen stran, ker ne doseže nobenega rezultata. Edina moč Twitterja v slovenski politiki je moč, ki mu jo dajete mediji, ko povzemate stališča, ki so sporočena prek Twitterja. Slovenska tvitosfera je zabetonirana v svojih položajih, nikogar ne boš spreobrnil."

Pirc Musar: Lažni profili so "modus operandi", uvožen iz ZDA

Nataša Pirc Musar je poudarila, da je uporaba lažnih profilov "modus operandi", te metode pa so prišle iz ZDA. Kot je dejala, gre za klasičen manever vseh desnih strank povsod po Evropi, ne le pri nas. Kot pravi, gre za izvajanje pritiska na ljudi, da so naslednjič tiho in se sploh ne oglašajo. Opozorila pa je, da je to pravno vprašanje, saj si lahko komentatorji pod plaščem anonimnosti privoščijo čisto vse, težko pa jih je identificirati.

"Farme trolov žalijo, ne da bi za to kakor koli odgovarjali," je opozorila, prepričana, da je debata, ali lažni profili res obstajajo ali ne, brezplodna – po njenem mnenju je to dejstvo. Verjame, da gre pri tovrstnih dejavnostih za koordinacijo. "Zelo zanimivo je, ko se odpre neki profil, ki pljuva po tistih, ki so levuharji, smrduhi, komunisti ... kdo so prvi, ki posledijo tak profil? Vinko Gorenak, Janez Janša, Klemen Jaklič," je naštela.

Jeretič je na to odgovoril, da obstajajo tudi lažni profili, ki pljuvajo po vladi ali nekom, ki je blizu vladi. "Kritični moramo biti do pojava žaljivega, nesramnega diskurza, ne smemo pa pretiravati, da se to počne koordinirano. Počne se, ker je stanje duha takšno, kot je. Raven politične kulture, diskurza je padla." Kot je dejal, ima 25 let izkušenj s političnimi kampanjami in še nikoli ni uporabljal koordinacije takih dejavnosti, temveč bi raje ljudi poslal v klicni center ali na ulico prepričevat ljudi.

Pavlič je dejal, da sam meni, da v stranki SDS in blizu njihovim podpornikom deluje organiziran sistem. "Kot sem prej povedal, na dnevni bazi v stranki zablokiramo od 10 do 20 novoustvarjenih profilov, to je vsekakor organiziran sistem delovanja za širjenje svojih sporočil. Naša želja je, da bi se vsi profili verificirali, vsi drugi, ki ne bi želeli sodelovati na tak način, da so prepoznani, pa se odstranijo. Tako bi komunikacija postala vzdržna, na ravni in svoboda govora bi postala boljša. Svoboda govora ni neomejena."

Sklepne misli

Pirc Musarjeva meni, da je razmišljanje, da bodo politične stranke razkrile lažne profile, nekoliko naivno. Opozarja, da lažni profili tako razsežnost dobivajo zato, ker jih retvirajo etablirani politiki, tudi žaljive tvite. "Če neki trol z 20 sledilci dobi retvit predsednika vlade ... predsednik vlade ne more na Twitterju napisati, da retviti ne pomenijo podpiranja izjave, s tem se ni ogradil od svoje odgovornosti retvitanja grobo žaljivih navedkov," je prepričana.

Meni, da ravnanja na družbenih omrežjih postajajo že tako družbeno škodljiva, da bo treba resno razmisliti o neki regulaciji, ki pa ne bo mogla biti zgolj slovenska, ampak supranacionalna. Spomnila je na poskus Poljske, kjer so hitro ugotovili, da brez Evrope ne bo šlo, saj sama država proti velikanom, kot sta Twitter in Facebook, nič ne more. "Najprej samoregulacija, ampak zaradi družbene škodljivosti teh ravnanj enkrat tudi regulacija," je sklenila.

"Ko Janša tvitne laž, veliko ljudi temu verjame"

Anže Boh Voštic je zavrnil navedbe, da Twitter nima vpliva. "Ko Donald Trump tvitne neko laž, temu verjame zelo veliko ljudi, posledice tega smo videli 6. januarja (vdor protestnikov v ameriški kongres), in ko Janez Janša tvitne laž, sem prepričan, da ta laž doseže zelo veliko ljudi in veliko ljudi temu verjame."

Po Jeretičevih besedah je v politiki preveč bojevanja, ni niti poskusa dialoga, to se ne dogaja samo v Sloveniji. Enako velja tudi za druge kanale komuniciranja, meni pa, da Twitter pri nas nima velikega vpliva. "Nismo Amerika, ni to moč, ki jo je imel Twitter za Trumpa. In tudi tam velja, da če mediji ne bi povzemali njegovih tvitov, ne bi prišel niti do pol rezultata."

Pavlič meni, da na Twitterju vsaka stranka komunicira na način, da nagovarja svojega volivca. "Mislim, da SDS natančno ve, koga nagovarja. Če omenim Jelinčiča, ki zna že 20 let zelo učinkovito in slikovito nagovarjati svoje volivce. Stranke, ki smo na sredini, se želimo dokazati predvsem z delom, verodostojno in normalno komunikacijo z volivci."

"Na zaslonih je naš realni svet"

"V oddaji smo večkrat slišali, da se bo to, kar se dogaja na družbenih omrežjih, prelilo v realni svet, ampak! Saj na zaslonih je naš realni svet, večino budnega časa preživimo pred zasloni, tam si oblikujemo mnenje, mislim, da se bo v Sloveniji pred naslednjimi volitvami to samo še stopnjevalo, če ne bomo ukrepali. Civilna družba mora ukrepati, prijaviti neprimerne objave. Primer Nacionalne tiskovne agencije, ki so ji pred kratkim blokirali profil na Twitterju, potrjuje, da se da preprečiti tovrstne zlorabe, sovražni in žaljivi govor, ki se širi po Twitterju, državljani naj se bolj aktivirajo," je sklepno misel povzel antropolog Podjed.

"Tudi če bi predpostavil, da so mediji v Sloveniji uravnoteženi, pa seveda niso, se politik, ki resno dela, ne bo odrekel vsem možnostim dostopa do ljudi, torej vključil bo tudi družbena omrežja. Je pa jasno, da je naloga politikov, da na Twitterju komuniciramo spodobno, nežaljivo in s tem dajemo zgled vsem tistim, ki se skrivajo pod različnimi troli ali pa ki medij uporabljajo za sovražni govor," je sklenil misli Hojs.