Nekdanji direktor inštituta in eden izmed njegovih ustanoviteljev Pavel Žaček je zatrdil, da je soočenje z narodovo preteklostjo ključno za narodovo očiščenje. Pojasnil je, da mu je situacija, kakršno imamo v Sloveniji pred nedeljskim referendumom o zapiranju arhivov, znana. Po njegovih besedah je Češka "prehodila podobno pot", dokler niso leta 2008 skoraj vseh arhivov nekdanje tajne službe odprli za javnost.

"Pomembno je vedeti, kdo je kdo"
Poudaril je, da je odpiranje arhivov tajnih služb zelo občutljiva tema, obenem pa zelo pomembna, saj vsebujejo dokumente, ki dokazujejo represijo, delovanje proti lastnemu narodu in kršenje človekovih pravic v totalitarizmu. "Pomembno je vedeti, kdo je kaj bil in kdo je kdo, kar lahko dosežemo samo z dostopom do arhivov. Treba je omogočiti dostop do resnice."

Po padcu komunističnega sistema na takratnem Češkoslovaškem so dokumente iz arhivov tajnih služb uporabili tudi kot temelj lustracije in kot razlog za vzpostavitev povsem samostojne češke varnostno-obveščevalne službe, ki s prejšnjo nima nič skupnega. Povedal pa je, da so po padcu komunističnega sistema uslužbenci uničili na desettisoče dokumentov.

"Treba je govoriti o komunističnih zločinih"
Žaček je povedal, da so Čehi še vedno "pod vplivom komunistične propagande", zato se je po njegovem mnenju zelo pomembno o komunizmu in o komunističnih zločinih čim več pogovarjati, saj so bili vedno uperjeni proti lastnemu ljudstvu.

"Veliko zanimanje za arhive"
Nasprotniki odpiranja arhivov na Češkem so kot enega izmed argumentov proti odpiranju arhivov za širšo javnost po Žačkovih besedah navajali verjetnost slabega obiska arhivov, saj se po njihovem prepričanju naj ne bi nihče zanimal za te dokumente.

Po Žačkovih trditvah so se njihovi dvomi izkazali kot neupravičeni, saj je v treh letih arhive njihove tajne službe obiskalo več kot 5.000 raziskovalcev in okoli 15.000 laičnih obiskovalcev. Arhivi so dostopni vsakemu polnoletnemu državljanu Češke. Češki zakon o arhivih pa je najliberalnejši v Evropi.