V raziskavi #Novanormalnost, v kateri pri Valiconu spremljajo ključne indikatorje odziva javnosti na ukrepe in doživljanje življenja v novih razmerah, ugotavljajo, da ocena osebnega počutja kaže, da se še vedno pomikamo k bolj normalnemu življenju, a so ti občutki še vedno veliko bolj negativni v primerjavi s prvim valom epidemije covida-19 lani.

Trenutno smo kljub izboljšanju epidemioloških razmer šele na ravni z začetka prvega vala epidemije, ko je bil virus še precej bolj neznan in je okrog njega vladalo precej več strahu, so zapisali v agenciji Valicon.

Indeks normalnosti, ki predstavlja razliko med seštevkom pozitivnih in negativnih odgovorov za oceno osebnega doživljanja razmer, je tokrat podoben kot marca lani (tri), oziroma v obdobju dva tedna po prvem zaprtju države, ko so izmerili najnižje vrednosti v prvem valu.
Šele zdaj smo dosegli točko, ki je v prvem valu lani predstavljala najnižjo točko osebnega počutja, opozarjajo v Valiconu in dodajajo, da se v primerjavi s preteklimi meritvami indeks normalnosti sicer izboljšuje, smo pa še daleč od vrednosti, ki so jih izmerili lani po uradni razglasitvi konca epidemije (43).

Indeks optimizma, ki predstavlja razliko med deleži odgovorov, gre (zelo) na bolje in gre (zelo) na slabše, se prav tako še vedno izboljšuje. Tokrat znaša 88 točk in je primerljiv z obdobjem lani spomladi, pred zaključkom prvega vala epidemije,obenem pa je nekoliko višji od obdobja natanko pred enim letom (78), malo po koncu prvega vala. Indeks zaskrbljenosti je prav tako precej podoben kot na začetku junija lani (pet), a je še vedno višji od izmerjenega indeksa zaskrbljenosti, ki so ga zabeležili natanko pred enim letom (minus šest), še kaže raziskava Valicona.

Enaka ocena položaja v primerjavi z življenjem pred epidemijo kot pred dvema tednoma

Ocena položaja glede na stanje pred epidemijo ostaja na isti ravni kot pred dvema tednoma. Razlika med deležem teh, ki menijo, da je njihovo življenje slabše ali precej slabše, in deležem teh, ki odgovarjajo, da je njihovo življenje boljše ali precej boljše kot pred epidemijo, z vrednostjo minus 32 tako ostaja najvišja do zdaj izmerjena vrednost, kar prav tako kaže na normalizacijo razmer, a se tudi tu trend očitno nekoliko ustavlja. Indeks potrošnje, ki predstavlja razliko med dejanskim in pričakovanim povečanjem oziroma znižanjem potrošnje, tokrat znaša minus 22, kar je po enem mesecu povečane potrošnje spet slabši rezultat.

V istem obdobju lani so sicer izmerili še slabši rezultat (minus 35). Podobno velja tudi za indeks finančnega stanja (razlika med aktualnim in pričakovanim izboljšanjem oziroma poslabšanjem finančnega stanja), ki trenutno znaša 10 točk. To je manj, kot smo izmerili v zadnjih dveh meritvah, a kljub temu višje kot na začetku maja, pred prvim večjim skokom tega indeksa.

Zaupanje v vlado je nehalo padati

Po daljšem obdobju padanja zaupanja v delo vlade pri omejevanju širjenja novega koronavirusa se je stopnja zaupanja dvignila nad minus 40 in zdaj znaša minus 36. Gre za razliko med deleži odgovorov bolj in zelo zaupam ter bolj ne ali sploh ne zaupam, brez upoštevanja neodločenih. Vladi bolj zaupa 30 odstotkov vprašanih, bolj ne pa 63 odstotkov, sedem odstotkov je neodločenih. Podobno visoko je bilo zaupanje konec novembra lani. Najvišja izmerjena vrednost je še vedno minus 25, tako visoko je bila nazadnje konec oktobra lani ob začetku zapiranja javnega življenja. Najnižja do zdaj izmerjena podpora pa je znašala minus 57, izmerjena v času prvomajskih praznikov.

Nekoliko nižja namera za cepljenje ‒ a pretežno na račun precepljenih

V zadnji meritvi so izmerili nekoliko nižjo namero za cepljenje proti covidu-19 kot pred dvema tednoma, in sicer minus 61 odstotkov, pri čemer gre za seštevek že vsaj enkrat cepljenih in tistih, ki pravijo, da se bodo zagotovo ali verjetno cepili. To je pričakovano, pravijo, saj se delež cepljenih še naprej povečuje, na njegov "račun" pa se zmanjšujeta predvsem deleža tistih, ki se bodo zagotovo oz. bolj verjetno cepili. Prvi je padel z 11 na osem odstotkov, drugi pa z 12 na osem odstotkov. Delež tistih, ki se verjetno ne bodo cepili, znaša 19 odstotkov, delež odločenih, da se zagotovo ne bodo cepili, pa je 20-odstoten.

Minimalno in maksimalno dosegljiva stopnja precepljenosti v populaciji od 18 do 75 let tako ostajata približno enaki, to je 68 odstotkov oziroma 80 odstotkov.