Na slovenskem avtocestnem križu predvsem spomladi in poleti na posameznih odsekih vsako leto naletimo na zapore, zoženje cestišča in upočasnitev prometa, ker potekajo obnovitvena dela. To vznejevolji voznike, državljani pa imajo občutek, da avtocest pri nas ne znamo graditi oziroma da so dela opravljena površno.

Obnove zaradi dotrajanosti so nujne in običajne
A kot zagotavljajo na Zavodu za gradbeništvo Slovenije, so obnovitvena dela na cestiščih nekaj običajnega in potrebnega, dokaj pogosta pa so tudi v preostalih evropskih državah. "Poudariti je treba, da je znanje stroke v svetovnem merilu na področju varnosti in trajnosti betonskih konstrukcij v zadnjih 25 letih bistveno napredovalo. Ta napredek je tudi razlog, da so bili najstarejši objekti na slovenskih AC v zadnjih letih sistematično obnovljeni," so povedali za MMC.

Kljub temu pa naši sogovorniki, direktor zavoda Andraž Legat, pomočnik direktorja za tehnične zadeve Aleš Žnidarič in vodja AC-programa Aljoša Šajna, opozarjajo tudi na drugi vidik gradnje avtocest pri nas. Od leta 2000 namreč pri gradnji prevladuje tržni pristop, po katerem je glavni kriterij najnižja cena investicije, ki pa se velikokrat nanaša le na stroške gradnje, ne pa na celotne stroške med "življenjsko" dobo investicije. Ti vključujejo tudi vzdrževanje, obnavljanje in, kar se po mnenju strokovnjakov z zavoda prevečkrat pozablja, stroške uporabnikov zaradi zastojev, ki nastanejo med vzdrževalnimi deli.

Težave nastajajo zaradi preintenzivne gradnje
Na povečano število tehničnih težav je neugodno vplivala tudi pospešena intenzivnost gradnje med letoma 2007 in 2009. "Na drugi strani so se po letu 2000 podzakonski akti, ki zagotavljajo glavne tehnične usmeritve za projektante, izvajalce in nadzornike, prepočasi dopolnjevali z novimi tehničnimi rešitvami, kar je posredno povzročilo več znanih problemov, vključno z drsnostjo betonskih vozišč v predorih, odpadanjem protipožarnega ometa in težavami z dilatacijami in ležišči na mostovih," poudarjajo na Zavodu za gradbeništvo Slovenije.

Tovornjaki - uničevalci naših cest
Eden največjih uničevalcev cest pa je zagotovo tovorni promet. Ta se je od vključitve Slovenije v Evropsko unijo skokovito povečal, vzrok pa so predvsem ugodne cene tranzitnega prometa čez Slovenijo. Na zavodu pojasnjujejo, da, na primer, 5-osni polno naložen polpriklopnik poškoduje cesto približno toliko kot 50.000 osebnih avtomobilov. Ker je povečanje prometa v zadnjih letih za več kot 100 odstotkov preseglo napovedi, se bistveno in opazno krajša tudi "življenjska" doba vozišč.

Zato bi bilo po mnenju naših sogovornikov treba omejiti tranzit tovornega prometa čez našo državo, ali s preusmeritvijo na železnice, kar pa je na kratki rok zaradi omejene propustnosti prog in pomanjkanja ustreznih logističnih centov težko izvedljivo, ali z okoljskimi oz. drugimi taksami, kar je, na primer, uspešno storila Avstrija. Pomemben ukrep, ki omogoča učinkovito in pravočasno izvajanje sanacijskih ukrepov, je tudi sistematično tehtanje tovornih vozil in sankcioniranje tistih, ki so preobtežena, dodajajo.

Odločitve naj bodo razumne, ne kot pri Tomačevem
Vendar pa morajo odločitve o ukrepih temeljiti na realnih podatkih o stanju prometne infrastrukture, "da ne pride do neracionalnih odločitev in neupravičenih ukrepov, kot je bilo, na primer, nedavno zaprtje severne ljubljanske obvoznice in krožišča Tomačevo". Takrat je prometni inšpektor ocenil, da bi napovedan protest neplačanih izvajalcev v Stožicah ogrozil infrastrukturo, čeprav so se pred tem podobne trume tovornjakov vsakodnevno valile na gradbišče.

Nove raziskave se premalo upoštevajo
A naša država ne zaostaja le pri tehničnih rešitvah gradnje cest in omejevanja tovornega prometa, premalo upošteva tudi nove raziskave, kako učinkovito obnoviti poškodovane dele cestne infrastrukture. Na zavodu namreč izpostavljajo, da so obnove po vseh kriterijih, predvsem pa s tehnološkega vidika, zahtevnejše od novogradenj, saj je treba natančno poznati vzrok, vrsto in obseg poškodb ter na njihovi osnovi določiti optimalno tehnologijo in obseg obnove.

"Na tem področju v svetu in pri nas potekajo intenzivne raziskave. Te razvite evropske države v bistveno večji meri kot Slovenija implementirajo tudi v praksi. Pri nas se tudi na tem področju kažejo podobne slabosti kot pri novogradnjah, le da so posledice pomanjkljivosti zaradi tehnološke zahtevnosti lahko še večje."

Čeprav so torej obnove in s tem posledično občasni zastoji na avtocestah nekaj običajnega in tudi potrebnega, pa bi lahko storili marsikaj, da bi bili sami posegi učinkovitejši, stanje na cestah pa do voznikov prijaznejše.