Karl Erjavec je v izjavi za javnost posebej pojasnil odločitev, zakaj se zapira veleposlaništvo na Švedskem, in ne na Danskem. Držali so se namreč načela recipročnosti. Švedska je precej bogatejša država od Slovenije, pa je kljub temu pred časom zaprla svoje veleposlaništvo v Ljubljani.

Danska pa ima veleposlaništvo v Ljubljani in zato se jim je zdelo prav, da ga tudi Slovenija ohrani na Danskem. Poleg tega menijo, da lahko veleposlaništvo na Danskem pokrije območje Skandinavije. Pri tem je Erjavec napovedal, da nameravajo okrepiti funkcijo častnih konzulov. V pripravi je že sprememba zakonodaje, po kateri bi jim dali več pooblastil in bi tam, kjer je močno navzoča slovenska skupnost, reševali te zadeve tudi prek častnih konzulov.

Novi časi, novi cilji
Po Erjavčevih besedah sta bila z Danilom Türkom v torek na pogovoru enakega mnenja: "Ni naša strateška politika, da zapiramo veleposlaništva in s tem privarčujemo sredstva, ampak gre za to, da poskušamo reorganizirati mrežo."

Mreža veleposlaništev je bila namreč postavljena na začetku 90 let s ciljem, da postanemo člani mednarodnih organizacij in povezav, kot sta EU, OECD ipd. Zato je bilo pomembno, da smo zelo navzoči v članicah EU-ja. Zdaj pa so naše ambicije, da bi bili bolj navzoči tudi v drugih delih sveta, zlasti v Afriki, na Bližnjem vzhodu, v Aziji, Srednji Ameriki, je pojasnil Erjavec.

Nova zunanja politika na poti
Erjavec v svojem mandatu pričakuje, da bodo tudi odprli kakšno veleposlaništvo - gotovo nekje v srednji Afriki, ker imamo tam velik gospodarski interes, želel pa bi si, da bi kakšno veleposlaništvo odprli tudi v Zalivu.

Zunanji minister je napovedal, da bo treba pripraviti tudi novo strategijo slovenske zunanje politike. Računa, da bodo do konca leta opravili t. i. razmislek o slovenskih zunanjepolitičnih interesih ter na podlagi tega razmisleka oblikovali in pripravili strategijo slovenske zunanje politike.

Ob zaprtju štirih veleposlaništev se je vlada odločila tudi za zaprtje dveh generalnih konzulatov, in sicer naj bi šlo za konzulata v Düsseldorfu in v New Yorku v ZDA. S tem naj bi letno privarčevali 1,8 milijona evrov.