To počnemo tudi mi v podkastu Umetnost možnega z Miranom Lesjakom, odgovornim urednikom Dnevnika.

Javnomnenjske raziskave so sicer kazale tesno zmago Gibanja Svoboda, nihče pa ni mogel sklepati, da bo takšna razlika med prvouvrščenima, kaj je šlo narobe? "Moja razlaga za to je, da je šlo 'preveč' ljudi na volitve," odgovarja Miran Lesjak. "Naše predvolilne napovedi so temeljile na predpostavki 62-odstotne volilne udeležbe, udeležba pa je bila na koncu 70-odstotna. Ocene o udeležbi so bile do tokratnih volitev izjemno konservativne in zato tudi precej točne. Zelo verjetno je, da je razlika v oceni udeležbe vplivala na točnost volilnih napovedi."

V petek zvečer so v zadnji volilni napovedi v Dnevniku s pomočjo Ninamedie napovedali, da Golob zmaguje. "V resnici so bile vse raziskave precej uglašene. Vse so zaznavale prednost Gibanja Svoboda, drugo mesto so pripisovale SDS-u, vse so opozarjale, da sta LMŠ in SAB na pragu ali celo tik pod njim, vse so zaznavale, da ima Povežimo Slovenijo zelo malo možnosti za uvrstitev v parlament. In vse našteto se je v resnici zgodilo. Presenečenje je bil torej le delež, s katerim je Gibanje Svoboda zmagalo. Zanimivo, vse ankete so precenile položaj Levice, ki je prišla za las v parlament," še razmišlja odgovorni urednik Dnevnika.

Gibanje Svoboda edino brez "nahrbtnika" epidemije

"Na teh volitvah ni šlo za običajne volitve. Ni šlo za vprašanje, ali bomo volili stranko, ki obljublja višje plače, višje pokojnine, krajše čakalne dobe v zdravstvu … šlo je za vprašanje, ali želite, da je Janša na oblasti ali ne," pravi Lesjak. To ni bilo prvič in to je po njegovem mnenju povzročilo mobilizacijo – ne le na levem prostoru, ampak tudi na Janševem delu. "SDS je dobil 50.000 glasov več kot pred štirimi leti. NSi je dobil 17.000 več. Dilema je bila za ljudi preprosta. In v tej dilemi so se tudi številni tisti, ki volijo Levico, sicer antijanšistično stranko, odločili za Nejanšo. In to je bil Robert Golob."

Lesjak opozori na še en moment, ki smo ga morda spregledali: "Pozabljamo, da sta za nami dve leti epidemije. In z upravljanjem epidemije ni bil nihče v Sloveniji prav zares zadovoljen. Javno mnenje je to nezadovoljivo upravljanje epidemije pripisalo političnemu sistemu kot celoti. Vse stranke so po malem odgovorne za to, kar se je dogajalo z epidemijo. In to bi lahko bilo dodatno pojasnilo, zakaj so etablirane stranke izgubljale poleg tega izrazito političnega duela. Zato ker je vladalo nezadovoljstvo." Sogovornik nas spomni, da so pred parlamentom protestirali zagovorniki in nasprotniki cepljenja. "Oboji so bili pred istim parlamentom, v katerem so sedeli SDS, SD, Levica, LMŠ, SAB … Gibanje Svoboda tega nahrbtnika ni prineslo s seboj na volitve. Zato je bilo mora za volivce odločanje lažje, če so se odločali s tega vidika, saj je bilo vsem drugim mogoče utemeljeno ali neutemeljeno kaj očitati."

Četrtina glasov strankam zunaj parlamenta

K mobilizaciji je odločno prispevala civilna družba, saj se je pojavila cela vrsta organizacij, ki so se angažirale pri spodbujanju volilne udeležbe, kar po besedah Lesjaka pove veliko "o sami naravi režima, ki je padel". "Menim, da so imele civilnodružbene organizacije večji vpliv kot mediji pri pozivih ljudem, naj gredo na volitve. Vemo, da ljudje manj zaupajo medijem. Del civilne družbe pa si je pridobil veliko kredibilnost na referendumu o vodah," še meni urednik Dnevnika. S tem je morda povezana tudi struktura udeležencev volitev. To lahko tudi vpliva na to, kako so se glasovi razpršili na volitvah. V parlament je prišlo le 75 odstotkov glasov. Četrtina udeležencev volitev pa je glasovala za stranke, ki so ostale zunaj parlamenta.