Kaj čaka koalicijo KUL in kakšni so odnosi med četverico predsednikov? Zakaj je štafeto spopada (predvsem) s stranko Levica iz rok SDS-a prevzela NSi? In ali se bo pravi spopad začel šele po tem, ko bomo končno izvedeli, kaj skriva politična enigma Robert Golob?

"Dinamika na levi sredini je izjemna. Ne spomnim se takšnega dogajanja pred volitvami. Veliko je dogodkov, še več pa verjetno psevdodogodkov, ki dajejo občutek, da se nekaj premika," v uvodu v pogovoru razmišlja Uroš Esih z Dela. "V resnici pa se stvari bistveno ne spreminjajo oziroma vsaj ne tako, kot novi akterji to skušajo prikazati. Zdi se mi, da razmerja med političnima poloma vendarle ostajajo zabetonirana. Več premikov se dogaja znotraj polov."

Parlamentarne volitve so na začetku supervolilnega leta brez dvoma daleč najpomembnejše, saj bodo določile razmerja sil in izhodišča za lokalne volitve ter seveda tudi za predsedniške volitve. Kajti močni kandidati za predsedniške volitve bodo pogledali na plano šele po parlamentarnih. "Kot vidimo, sposoben predsednik vlade lahko izjemno vpliva na dogajanje v državi, lahko celo spremeni razmerja v državi, ali kot opozarjajo nekateri vidni politiki, lahko celo spremeni družbeno strukturo," razmišlja tokratni gost v podkastu Umetnost možnega.

Na desni vsem jasno, kje jim je mesto

In medtem ko se levosredinski prostor drobi s pojavljanjem novih akterjev – stranke LIDE in iniciative, ki raste okrog Roberta Goloba, se v nasprotju s procesi na levi sredini vladna pozicija konsolidira z nastajanjem novih strank in iniciativ – Naše dežele Aleksandre Pivec in Povežimo Slovenijo. "Desna konstelacija je hierarhizirana, vsem je jasno, kje posamezni stranki mesto, nobenih tenzij ni med strankami. Na levi sredini je bistveno večja dinamika. Tam je že vzpostavljen KUL, štiri stranke opozicije, ki bi, sodeč po javnomnenjskih raziskavah v konkurenci obstoječih strank, ki so na prejšnjih volitvah osvojile vsaj odstotek glasov, lahko osvojile večino. Toda tri mesece pred volitvami je nastopil zanimiv trenutek, ki ga sprožajo raziskave, ki merijo podporo strankam, ki še sploh ne obstajajo," razmišlja Esih in dodaja, da to sicer ni nič novega, je pa z metodološkega vidika to precej problematično, hkrati pa te meritve dodatno poganjajo politično dinamiko.

"Robertu Golobu merijo visoko podporo in mandatarske kompetence. S tem prihaja na teren leve sredine in se pogaja. Slišimo pa, da na teh pogajanjih z akterji, ki se ponujajo kot alternativa sedanji vladi, ni nič vsebinskega. Nič ni o tem, kaj je alternativa. Seveda je jasno, da cel ta pol v najširšem pomenu povezuje antijanšizem, toda tukaj je tudi tisto večno vprašanje, na katero povprečen levi volivec pričakuje odgovor: kakšno alternativo ponujate?"

Inflacija liberalcev s socialnim čutom

Za zdaj svoj program predstavljajo le Socialni demokrati, precej jasne so tudi usmeritve Levice, ki jih na desni nenehno problematizirajo. Esih vidi problem pri drugih strankah v tem, da so vsi liberalci in se deklarirajo za socialnoliberalne. "Vsak, ki vstopi v ta prostor, si prida pridevnik socialen. Volivci pa bi morda radi videli v programih, kaj pomeni ta sintagma. Problem liberalnih strank, ki nastajajo druga za drugo, je tudi to, da ne rastejo od spodaj navzgor, pač pa vse nastajajo na podlagi javnega mnenja, torej brez močne strukture." Golobova stranka nastaja na podlagi anket, ki merijo premiersko kompetenco, kljub temu da pri nas volimo stranke, ne mandatarja. Zorčič pa si predstavlja, da ima dovolj političnega kapitala, ker kotira visoko na lestvicah priljubljenosti.

Težava leve sredine je po Esihovem mnenju ista ali pa še bolj akutna, kot je bila na točki razhoda Šarčeve vlade: "To so veliki egoizmi na malih razlikah. Programsko med temi strankami, zlasti med liberalnimi, ni razlik. Golob in Zorčič govorita, da bi povezovala preostale stranke in gibanja. Sploh Zorčič govori, kako bi povezoval liberalni blok. Toda del tega že obstaja v KUL-u, saj stranki LMŠ in SAB predstavljata točno to. Zdaj dobimo še en zunajparlamentarni liberalni blok, ki ima še večje ambicije."

Pragmatizem lahko vedno premaga zamere

KUL je zdaj v nekoliko pasivnem položaju. Čakajo, kaj bo naredil Golob in kako se bo gibala podpora. Drugo vprašanje pa je, poudarja sogovornik, koliko so v interesu napadi največje vladne stranke na Goloba in ali se bo ta pri tem angažirala. "Kot vemo, ima SDS mašinerijo za diskreditacijo, s katero lahko naredi človeku nepopravljivo politično škodo. Ne vemo pa, koliko se bodo aktivirali. Obstaja tudi špekulacija, da manj kot se bo stranka SDS aktivirala v napadih na Goloba, večja je verjetnost poznejšega dogovarjanja," razmišlja Esih, kajti na koncu lahko zmeraj zmaga pragmatizem, saj se mora Golob za ves politični kapital, s katerim razpolaga, zahvaliti Janezu Janši.

"In sčasoma lahko zamere med Janšo in Golobom popustijo. Vprašanje je, ali bodo v kampanji šle stranke na klasične ideološke pozicije tipa janšizem-antijanšizem. Če ne bo kampanja tekla v teh ustaljenih ideoloških dihotomijah, je možnost dogovarjanja bistveno večja," še doda sogovornik.