Janez Janša in Robert Golob. Foto: BoBo
Janez Janša in Robert Golob. Foto: BoBo

V zadnji epizodi četrte sezone podkasta o politiki Umetnost možnega še zadnjič vlečemo črto pod evropske volitve, ki so politiko zavezništva, ki mu pripada tudi Slovenija, obrnile na desno. S komentatorjem Dela Janezom Markešem gledamo v prihodnost in v alternative, ki se ponujajo. Te pa niso dobre, opozarja kolumnist Sobotne priloge, ki neusmiljeno secira slovensko politično ponudbo. Kaj predstavlja Janša in kaj Golob?

Kaj pomenita izid volitev in okrepljena trda desnica v Evropi in posledično Evropskem parlamentu? "Gre za veliko letalonosilko, ki se očitno še ne bo preobrnila ali zamenjala smeri, toda notranja struktura je spremenjena in se dogaja to, kar je v Sloveniji standard. Torej, da gre za notranjepolitično anketo čez Evropo. To se je zgodilo v Franciji, kjer je slavila Marine Le Pen, v Nemčiji, kjer se je povzpela Alternativa za Nemčijo, pa seveda v Italiji, ki bo s premierko Meloni nudila podporo Ursuli von der Leyen," razmišlja Markeš, ki meni, da je čas, da krmilo Evropske komisije prevzame nekdo drug, ker ima von der Leyen, prva med komisarji v prejšnjem mandatu, na glavi kar nekaj nerazčiščenih afer.

Sogovorniki v podkastu. Foto: Radio Slovenija
Sogovorniki v podkastu. Foto: Radio Slovenija

Desni ovinek v nejasno smer

Sicer pa je po mnenju sogovornika popolnoma jasno, da bo migracijski pakt, ki terja od držav članic solidarnost pri delitvi bremen, kmalu mrtev, enako velja za zeleni prehod. "Evropa je žal popolnoma odvisna od ZDA, še posebej zato, ker ZDA vojne skuhajo, begunske tokove pa pokasira Evropa. To, po čemer se EU razlikuje od preostalih delov sveta, so človekove pravice in demokratični standardi. In EU mora ohranjati standard individualnih človekovih pravic in humanizma. To zdaj pada z desnicami, ki se dvigujejo."

Tudi volitve v Sloveniji so bile anketa o domači politiki in vladi Roberta Goloba, meni Markeš, saj so pokazale, da so volivci prisolili zaušnico Golobu, ki ga je "trenutno za polovico Janše". A Janša se – tako Markeš – ne veseli toliko zmage na volitvah, kot ga lahko skrbi poraz na referendumih, "ker bo imel na državnozborskih volitvah problem, če se bo nasprotna stran lahko odpovedala kapricioznosti Goloba." "Volilni izid torej beremo ne kot Janševo zmago, temveč kot Golobov poraz!" še dodaja Markeš.

Šarec in njegov smisel za ironijo

Poraz Svobode je tudi nadvse ironičen. Namesto Klemna Grošlja, ki je veljal za vsebinsko močnega poslanca in je kandidiral s svojo listo, ker s predsednikom stranke Golobom niso našli skupnega jezika, se je v parlament uvrstil Marjan Šarec. Ki ni imel interesa postati evropski poslanec. Ki je celo ob predstavitvi liste, na kateri je po odstopu Grošlja in Aleksandra Merla pristal na šestem mestu Svobodine liste in ob tem smrtno resno izjavil: "V Svobodi vsakdo ve, kje mu je mesto." "Njegova izjava je zvenela nadvse duhovito," pove Markeš, "posebej danes je to smešno, ko vemo, da je njegovo mesto bilo v izvolitvi. Tako je nekdanji LMŠ prevzel 100 odstotkov poslancev Gibanja Svoboda. Kar je svojevrstna ironija, ki nam sporoča, da se lahko Svoboda razleti in jo bo treba organizirati v množici novih pobud ali pa jo reorganizirati in poiskati novega voditelja." Dodatna ironija pa je seveda to, da je listi največje vladne stranke zmanjkal kakšen odstotek za tretji mandat, ki jim ga je odnesel Grošelj s svojo zeleno listo.

Desni ovinek v nejasno smer – Janez Markeš (Delo)