Po napovedih Eurostata lahko v Sloveniji kmalu pričakujemo pomanjkanje delovne sile, saj se bo že letos začelo zmanjševati število delovno sposobnega prebivalstva med 15. in 64. letom. Ker se prebivalstvo stara, lahko to pripelje do dolgoročne nevzdržnosti javnih financ in upadanja gospodarske rasti. Politika zato mora spremeniti načrtovanje in upravljanje z ekonomskimi migracijami, so se strinjali navzoči na posvetu Evropske migracijske mreže, ki so ga organizirali na ministrstvu za notranje zadeve.

Do zdaj ni bilo dolgoročne strategije
Po besedah raziskovalke Felicite Medved z Inštituta Novum se je Slovenija do zdaj na pomanjkanje delovne sile odzivala glede na trenutne potrebe oziroma stanje na trgu dela, brez premišljene dolgoročne vizije ali strategije ekonomskih migracij. To je vodilo do politike delovnih migracij po volji delodajalcev in šele z gospodarsko krizo je vlada zmanjšala kvote delovnih dovoljenj za tuje državljane.

Pomanjkanje strategije je pripeljalo tudi do žalostnih zgodb migrantskih delavcev, ki smo jim priča zadnje mesece, zato so zdaj različna ministrstva začela pripravljati spremembe zakonodaje in dodatne uredbe. Grega Malec z ministrstva za delo je namreč izpostavil, da bodo pomanjkanje delovnega kadra pri nas čez čas nadomestili predvsem delavci iz tretjih držav, saj se državljani EU-ja, za katere velja prosti pretok, praviloma ne zaposlujejo pri nas. "Naše plače namreč ne predstavljajo dovolj velike motivacije," je dodal.

Zaostrujejo se pogoji za delodajalce
Ministrstvo za delo je tako že spremenilo pogoje za pridobivanje delovnih dovoljenj za zastopnike. V preteklosti je bilo veliko zlorab, je pojasnil Malec, državljani tuji držav, predvsem Kosova, pa so množično ustanavljali gospodarske družbe in pridobivali dovoljenja za delavce. A nato ti tuji delavci niso delali v Sloveniji, ampak so odšli v druge države EU-ja. Po novem mora zato novoustanovljena družba, ki želi dobiti dovoljenje za tujega zastopnika, izkazati lastništvo ali najem poslovnih prostorov in naložbo 30.000 evrov za zagon poslovanja.

Na ta način naj bi zagotovili, da se bodo prijavljala za zaposlovanje tujcev le podjetja, ki imajo dejansko namen poslovati v Sloveniji. Spremenilo se je tudi pridobivanje osebnega delovnega dovoljenja, saj migrantskemu delavcu ni več treba delati neprekinjeno dve leti pri istem delodajalcu, kar je lahko vodilo tudi v t. i. sužnjelastniški odnos, ampak je pogoj vsaj 22-mesečna neprekinjena zaposlitev pri katerem koli delodajalcu.

Nadzor nad delodajalci so poostrili, saj morajo pred izdajo delovnega dovoljenja dokazati, da imajo poravnane davke in prispevke za delavce. Tako se ne bo mogel ponoviti tragični primer umrlega delavca iz Makedonije, ki je šele v ambulanti izvedel, da mu delavec ni plačeval zdravstvenega zavarovanja, zato se je ustrašil morebitnega plačila zdravniškega pregleda, odšel v samski dom in tam umrl.

Poenostavili bodo priznavanje izobrazbe in znanj
Odločilno vlogo pri preverjanju dogajanja na našem trgu dela bo imel zavod za zaposlovanje, ki bo ob izdaji dovoljenj preverjal potrebe na trgu, pojasnjuje Malec. Sicer pa so si v strategiji ekonomskih migracij zastavili tudi izboljšanje obveščanja migrantov o ustanavljanju podjetij - kar je še posebej pomembno za pridobivanje visokokvalificiranih delavcev. Poenostavili bodo tudi sistem priznavanja in vrednotenja izobrazbe ter znanj, pridobljenih v tujini.

Konec lanskega leta so se tako spremenili postopki za zaposlovanje tujih zdravnikov, kjer je po novem glavno merilo za pridobitev potrebnih dovoljenj to, da ima zdravnik že delodajalca, ki zanj jamči. Zato lahko pripravništvo pod mentorstvom prične opravljati, čeprav še ne zna slovenskega jezika. Jezik morajo obvladati, ko začnejo samostojno izvajati zdravniško prakso. To so slovenski nacionalni pogoji, ki ne veljajo splošno v EU-ju, zato ti zdravniki ne bodo mogli odhajati v druge države članice EU-ja, kar se je zdaj prepogosto dogajalo.

Lažje vračanje izseljencev
Pomembna novost je še ta, da imajo po novem vsi družinski člani slovenskih državljanov in izseljenci prost vstop na naš trg delovne sile, kar bi lahko pozitivno vplivalo na vračanje izseljencev.

Pomembno je sodelovanje
Sicer pa so sodelujoči večkrat izpostavili pomen sodelovanja državnih in nevladnih organizacij ter širše civilne družbe pri zagotavljanju prijaznejšega okolja za migrante in za njihovo integracijo v slovensko družbo. To idejo že od začetka mandata po besedah ministrice za notranje zadeve Katarine Kresal podpirajo tudi v vladi, saj sezavedajo pomena izmenjave različnih mnenj in vključevanja teh v oblikovanje politik.