Premier je na novinarski konferenci ob prvi obletnici delovanja vlade povedal, da nam rezultati omogočajo, da z optimizmom gledamo v prihodnje leto in da lahko iz vrste kazalnikov sklepamo, da je najhujše obdobje krize za nami, a da bo obdobje stabilizacije slovenskega gospodarstva trajalo nekaj let. "Zdaj smo v razmerah stagnacije, ta pa zna biti nekoliko daljša, kot se je sprva predvidevalo," je povedal Pahor.

Pahor je povedal tudi, da ima Slovenija v prihodnosti tri cilje, in sicer večjo konkurenčnost Slovenije, gospodarsko in politično okrepiti navzočnost Slovenije v jugovzhodni Evropi ter nekoliko bolj razpršiti izvozno dejavnost, predvsem na arabske, azijske in južnoameriške države. Napovedal je tudi spremembe na področju dela in socialne politike. Po njegovem mnenju je sicer najboljša politika razvojna politika, napoveduje pa spremembe, ko se bo ljudem precej bolj splačalo delati, kot pa biti doma in prejemati socialno podporo. Hkrati bi rad, da bi bile plače take, da bi se z njimi dalo dostojno živeti. Glede minimalne plače vseeno meni, da si to kratkoročno lahko privoščimo, dolgoročno pa bi nas to pripeljalo v zaostajanje v razvitosti in izgubo delovnih mest.

Premier je sicer izrazil svoje prepričanje, da lahko ta koalicija Slovenijo srečno pripelje do konca tega mandata. "Suma sumarum smo to leto dobro preveslali. Lahko bi sicer kaj naredili tudi bolje," je ocenil.

Izpostavljeni gospodarski ukrepi
Največ govora na tiskovni konferenci, namenjeni oceni dela vlade, je bilo torej o gospodarski krizi. Pahor je izpostavil največje dosežke na tem področju. Najprej je poudaril hitro ustanovitev skupine ministrov za koordinacijo protikriznih ukrepov, ki jo vodi minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari. Pri ukrepih v finančnem sektorju, gospodarstvu in prebivalcem je omenil razvojno pomoč, ko so za več kot 800 podjetij namenili slabih 260 milijonov evrov in 109 milijonov evrov za aktivno politiko zaposlovanja. S tem ukrepom naj bi ohranili okoli 20.000 delovnih mest. Predsednik vlade je poudaril še jamstveno shemo, tudi za prebivalce, in enkratni dodatek za pomoč brezposelnim ter to, da jim je kljub krizi uspelo ohraniti stopnjo revščine na ravni predtem. Pomemben dosežek se je Pahorju zdel tudi enkratni dodatek za socialno ogrožene, ki ga je prejelo 125.000 upravičencev.

Med dosežki, ki sodijo v gospodarstvo, je Pahor poudaril še izboljšano črpanje sredstev kohezijske politike, podpis aneksa h kolektivni pogodbi za javni sektor, ki naj bi pomagal prihraniti več kot 350 milijonov in za odstotek znižal proračunski primanjkljaj, in zakon o razvojni pomoči Pomurju med letoma 2010 in 2015.

Na tiskovni konferenci so bile poudarjene tudi strukturne prilagoditve, in sicer nujne institucionalne prilagoditve na področju upravljanja javnih institucij (denimo, preoblikovanje Darsa), spodbujanje podjetništva, konkurenčnosti in preglednosti trga dela, strukturne prilagoditve v prometni in energetski infrastrukturi za učinkovito okolijsko in podnebno politiko ter prilagoditve sistema socialne varnosti in zdravstvenega varstva. Tukaj se Pahorju zdi najpomembnejša modernizacija pokojninskega in zdravstvenega sistema ter sistema socialne varnosti.

Pri oceni proračuna za leto 2010 in 2011 se je Pahorju najpomembneje zdelo to, da je vladi uspelo najti ravnovesje med razvojno in socialno dimenzijo.

Največja težava je brezposelnost
Največja težava za prihodnje leto zagotovo ostaja brezposelnost, ki je največja težava tudi na ravni Evropske unije, tukaj pa je Pahor poudaril dejstvo, da imamo četrto najnižjo stopnjo brezposelnosti v evroobmočju. Prav tako se Pahorju zdi pomembno, da jim je kljub krizi uspelo zadržati razmeroma nizko stopnjo revščine. Brez zgoraj naštetih ukrepov bi po oceni vlade ta stopnja lahko bila še višja. Na tiskovni konferenci je Pahor izpostavil še vprašanje likvidnosti, ki je prav tako težava EU-ja.

Arbitražni sporazum okrepil ugled Slovenije
Pahor je na tiskovni konferenci spregovoril tudi o arbitražnem sporazumu, ki sta ga podpisala s hrvaško kolegico Jadranko Kosor, in povedal, da je Slovenija s podpisom tega sporazuma okrepila svoj ugled v Evropski uniji in mednarodni skupnosti. Ob tem se je Pahor vprašal tudi, katere bi bile dobre alternative za omenjeni sporazum.

V oceni drugih dosežkov je Pahor omenil skorajšnjo ustanovitev nacionalnega preiskovalnega urada, ki naj bi po njegovih besedah potekal brez težav, pripravo družinskega zakonika, ukrepe za učinkovitejše delovanje sodišč, urejanje položaja izbrisanih, sprejetje novel, ki urejata področje polpretekle zgodovine, ter naložbe v mariborski in ljubljanski klinični center.

Glede kadrovanja je Pahor dejal, da je nova vlada uvedla novo paradigmo. Pri tem je izpostavil ustanovitev Kadrovsko-akreditacijskega sveta. Verjame sicer, da je prišlo do vala nezadovoljstva, in to se mu zdi razumljivo, saj tisti, ki so imeli vajeti v rokah, jih naenkrat niso imeli več. Nezadovoljstvo naj bi bilo tudi v koaliciji.

Ob omenjanju kadrovanja je novinarje zanimalo tudi Pahorjevo stališča do dogajanja v NLB-ju. Dejal je, da so bili nadzorniki v tej banki imenovani po temeljiti proceduri in so zdaj odgovorni, da nadzirajo delo uprave, ki so jo imenovali sami, brez vtikanja politike. Prav s tem, da se je spremenilo načelo odgovornosti tistih, ki so imenovani v imenu države v nadzorne svete, Pahor vidi največji napredek. "Članstvo v nadzornih svetih bo postala častna in odgovorna funkcija," je dejal.

Pahor si bo prizadeval, da se znova odloča o nezdružljivosti funkcij
Nekaj časa je Pahor namenil tudi aktualnemu dogajanju. Državni zbor je prejšnji teden zavrnil predlog zakona o nezdružljivosti županske in poslanske funkcije, med tistimi, ki so ga zavrnili, je bila tudi polovica poslancev SD-ja, katerega predsednik je ravno Pahor. Povedal je, da ni vesel, da je toliko poslancev njegove stranke glasovalo tako, kot je. Po njegovem mnenju mora biti v tako majhni državi s tako malo sedeži v parlamentu struktura vpliva jasna, ne zdi se mu namreč pošteno, da je nekdo poslanec in župan hkrati. Zato si bo prizadeval, da se znova odloča o tem vprašanju. Zapletom v DeSUS-u Pahor ne pripisuje večje teže, po njegovem mnenju take težave v strankah ali koaliciji so in vedno bodo.

Za konec je nekaj besed namenil še spremembi v zunanji politiki, ki bo nekoliko bolj podrejena gospodarskim ambicijam. Eden izmed ukrepov bo tudi ustanovitev nekakšnih gospodarskih predstavništev (po Pahorjevih besedah "business office") tam, kjer Slovenija nima diplomatskih.