Kot so v sindikatu vojakov zapisali na spletni strani, so podali zahtevke za izplačilo višje solidarnostne pomoči za svoje člane, tako kot so to storili tudi drugi sindikati v okviru Konfederacije slovenskih sindikatov. Ob tem so objavili tudi primer pravnomočnega sklepa o izplačilu višje solidarnostne pomoči enemu redarju, članu Sindikata občinskih redarjev Slovenije, ki je prav tako vključen v konfederacijo. Omenjeni redar je prejel enkratno solidarnostno pomoč brez dopolnjevanja vloge na podlagi v konfederaciji pripravljenega zahtevka v znesku 693 evrov. V sindikatu vojakov so vlagali identične zahtevke, zato jim ni jasno, zakaj njihovim članom višja solidarnostna pomoč ni bila izplačana, ampak so jih splošno pozivali k dopolnjevanju vlog, so pojasnili.

V sindikatu so opozorili, da bodo po izplačilu plače za mesec junij, torej 3. julija, neizplačane solidarnostne pomoči pripadnikom Slovenske vojske postale že zapadla denarna terjatev, zato bo sindikat na delovnem sodišču sprožil kolektivni spor. V njem bodo zahtevali izplačilo 20 odstotkov višje solidarnostne pomoči zaradi epidemije za svoje člane, in sicer v vrednosti 693 evrov. Po izplačilu plače za mesec julij, torej 5. avgusta, pa bo sindikat sprožil tudi kolektivni spor za izplačilo dodatka za delo v tveganih razmerah v vrednosti 65 odstotkov osnovne plače za vse opravljene ure, razen za delo doma v času epidemije, torej od 12. marca do 31. maja.

Zahtevali bodo izplačilo razlike od že izplačanega dodatka do 65 odstotkov osnovne plače za vse opravljene ure, saj je bil dodatek pripadnikom izplačan za različen odstotek opravljenih ur. Kot so pojasnili v sindikatu, imajo dokazila o izplačevanju polnega dodatka v omenjeni višini za vse opravljene ure v času epidemije v več javnih zavodih brez enega okuženega do zdaj. Ob tem so navedli še, da je bila razlaga kolektivne pogodbe za javni sektor glede dodatkov sprejeta po nezakonitem postopku, da ministrstvo za javno upravo nima zapisnika o sprejeti razlagi in da po njihovih podatkih razlaga ni bila sprejeta v skladu s poslovnikom. Predstavljala pa je podlago za subjektivno odločanje delodajalcev o izplačevanju nižjega dodatka od polnega, kar je po njihovem prepričanju nezakonito.