5. junija bodo volivci na referendumu odločali o usodi vladnega zakona o preprečevanju dela na črno. V njem je definirana sosedska pomoč in opisano, kdaj je medsosedska pomoč že delo na črno. A po besedah predsednika SDS-ovega kluba županov in podžupanov Ivana Molana bi bilo sosedsko pomoč treba na novo definirati in razmisliti tudi, ali je ne bi razširili. "Zakaj pa vam ne bi mogel pomagati tudi nekdo, ki je iz sosednje vasi?" se sprašuje in poziva občane, naj zakon zavrnejo.

"S sosedsko pomočjo se ustvarjajo projekti"
"V Sloveniji je medsosedska pomoč uveljavljena, je način življenja, predvsem na podeželju. Marsikateri projekt se na ta način soustvari," poudarja Molan. Prepričan je, da bo novi zakon prinesel veliko novega nadzora, veliko težav, kako sploh obnavljati določene vinograde, zidanice, kmečka poslopja. "S tem zakonom bo prišlo do zmede, zato bodo na podeželju zapuščali objekte in podeželje bo postalo neurejeno. Bistveno manj bo investicij in na dolgi rok bodo verjetno prikrajšani manjši podjetniki," trdi.

"Preveč se zgledujemo po sosednjih državah"
Po njegovih besedah bi se že z zdajšnjimi inšpekcijami in po veljavnem zakonu lahko preprečilo večji del dela na črno. "Preveč se zgledujemo po sosednjih državah, včasih je treba določiti posebne specifike, ki jih ima Slovenija," pa je odgovoril na to, da v večini preostalih držav Evropske unije poznajo strožjo in veliko bolj omejevalno zakonodajo glede zastonjske sosedske pomoči.

Pri nas je namreč po njegovem prepričanju tradicija, da si med seboj pomagajo sosedje, tudi če so obrtniki. Če bo vse to treba delati prek obrtnikov, si ljudje ne bodo mogli privoščiti dodatnih storitev, je še prepričan. Dodal je, da so sicer tudi njihovi župani proti temu, da bi se v gradbeništvu opravljalo delo na črno, saj s tem tudi občani ne dobijo potrebnega plačila. A zakon po njihovem vseeno prinaša preveč negotovosti - predvsem niso definirane pomoči pri spravilih in delih v gozdu.

Kaj pravi zakon o sosedski pomoči?
In kaj je o pomoči med sosedi zapisano v zakonu, ki gre na referendum? Za sosedsko pomoč se - tako kot v do zdaj veljavnem zakonu - šteje opravljanje dela med sosedi, če med njimi ni sklenjene pogodbe in je delo opravljeno brezplačno. Že veljavni zakon določa, da sosedske pomoči ne more opravljati pravna ali samozaposlena oseba, ki je registrirana za to delo, novi zakon pa dodaja, da sosedska pomoč ni opravljanje dela na nepremičninah in premičninah fizične ali pravne osebe, ki te uporablja za opravljanje dejavnosti. Sosed sosedu torej lahko pomaga pri vseh opravilih, ki niso vezana na njegovo registrirano dejavnost, hkrati pa zanje ne sme dobiti plačila.

Ministrstvo: Sosedska pomoč sodi med izjeme
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je v odzivu očitke Kluba županov in podžupanov SDS zavrnilo. "Na ministrstvu poudarjamo, da sosedska pomoč sodi med izjeme in torej načeloma ne šteje kot delo na črno. Je pa omejena v nekaterih primerih in to tudi v trenutno veljavnem zakonu iz leta 2000," pravijo.

Brezplačna pomoč na kmetijah, planinah in skupnih pašnikih ob sezonskih konicah za spravilo primarnih kmetijskih proizvodov in odgona živine ni delo ali zaposlovanje na črno, so poudarili in dodali, da se tako brezplačna pomoč na trgatvah, pri spravilu sena, obiranju sadja, pobiranju poljskih pridelkov ipd. ne šteje za delo oz. zaposlovanje na črno.

"Po novem zakonu o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno bo brezplačno lahko na kmetiji ob sezonskih konicah pomagal kdorkoli - ne glede na bližino bivanja, sorodstvene vezi in ne glede na to, ali ima registrirano dejavnost. Na ta način bi se izboljšal položaj kmetov, saj trenutni zakon takšne določbe ne vsebuje," so sklenili.