Okrog 300 ljudi prihaja vsak dan po metadon v Zdravstveni dom Ljubljana na Metelkovi ulici. Vodja društva Stigma Borut Bah, v okviru katerega delujeta tudi dva dnevna centra, pravi, da se skupina odvisnikov seli glede na pritožbe prebivalcev, prisotnost policije ter varnostne službe – nazadnje sto metrov proti glavni avtobusni postaji. Anonimni sogovornik, ki droge uporablja že od 80. let prejšnjega stoletja, pripoveduje, da starejši uporabljajo droge stran od ljudi: "Smo pač drugače naučeni kot ti mladi, veš, mladi se zadevajo, sploh ni važno, kje se zadene."

Narašča javna uporaba drog

Na javnih površinah je vse več odvrženih igel. V Ljubljani so komunalni delavci lani 290 ur odstranjevali igle v javnih sanitarijah in še 290 ur na drugih javnih površinah. Ocenjujejo, da so zbrali približno 1720 litrov infektivnih odpadkov. Specialistka javnega zdravja Mateja Jandl (NIJZ) opozarja, da se "povečuje problem javne uporabe drog na javnih mestih, tako imenovane odprte scene", in dodaja, da gre verjetno za ravnanje, ki ga opažajo tudi v drugih razvitih državah.

Po številu kaznivih dejanj s področja prepovedanih drog v Ljubljani močno prednjači območje Tabora, z več kot tretjino vseh kaznivih dejanj, ki jih je tam v primerjavi s prejšnjimi leti več.

V Ljubljani in Kopru največ kokaina

V Sloveniji med uporabniki drog po podatkih NIJZ-ja prednjačijo konoplja, kokain, MDMA, amfetamin, heroin je na repu. Podatki so stari nekaj let, zato nam več povedo analize odpadne vode, ki kažejo, da sta Ljubljana in Koper zelo obremenjena glede uporabe kokaina in drugih stimulansov, nekoliko manj pa heroina. Stroka se že pripravlja na prihod fentanila, sintetičnega opioida, kar 50-krat močnejšega od heroina, ki je v ZDA povzročil javnozdravstveno krizo. V nekaterih vzorcih drog je pri nas že zaznan. "Upajmo, da to ne bo šlo preveč hitro, a ko še ta fentanil dobimo zraven kot povsod po Evropi, bo število predoziranj poraslo," ocenjuje dr. Andrej Kastelic, predstojnik Centra za zdravljenje odvisnih od prepovedanih drog na ljubljanski psihiatrični kliniki. Najmlajši bolnik pri njih je bil star 13 let. Glede javne uporabe drog pa Kastelic pravi: "Tudi to so prebivalci našega mesta, tudi to so prebivalci naše države in samo neke omejitve postavljati, nekako se jih skušati znebiti, ne bo šlo. Mi lahko nek napredek naredimo samo skupaj z njimi, tudi da jih vključujemo v programe, tudi načrtovanje programov, in da jim omogočimo tudi ne samo prostore, kjer drogo lahko vzamejo varno, ampak kamor se lahko tudi umaknejo."

Varna soba v Novi Gorici

Za vzpostavitev varne sobe za uporabo prepovedanih drog si že leta prizadevajo v društvu Stigma. Z ministrstva za zdravje so nam sporočili, da vzpostavitev takšnega programa v Sloveniji ni sporna. Treba pa je upoštevati kazenski zakonik, češ da delovanje varne sobe ni protipravno, če poteka po programu zdravljenja odvisnosti ali nadzorovane uporabe droge v okviru javnega zdravstva. V Ljubljani ti pogovori še potekajo, v Novi Gorici pa projekt že teče.

Strokovni vodja iz združenja za duševno zdravje Šent Luka Mrak pravi, da bo varna soba namenjena predvsem tveganim uporabnikom, ki imajo pogosto duševne težave, so brezdomci: "Tam bodo trije ločeni prostori: sprejemni, kjer bosta zaposleni medicinska sestra in socialna delavka, in potem po začetnem protokolu bo šel uporabnik sam bodisi v prostor za injiciranje droge bodisi v prostor za nazalno uporabo ali kajenje." V Evropi deluje že 83 prostorov za uživanje drog, predvsem zato, da se zmanjša število predoziranj in okužb. Podatki iz tujine kažejo, da se v mestih, kjer so odprli varne sobe, uporaba drog ni povečala, poudarja Borut Bah iz društva Stigma, tudi NIJZ med ukrepi za zmanjševanje javne uporabe drog predlaga varno sobo in razpršitev metadonske terapije na več lokacij.