8. april je bil za svetovni dan Romov razglašen kot spomin na prvi svetovni kongres Romov, ki je od 4. do 8. aprila 1971 potekal v Londonu.

Ob svetovnem dnevu Romov se povsod po svetu, kjer živijo Romi, zvrstijo številni dogodki. V Sloveniji je osrednjo prireditev ob omenjenem dnevu v petek v murskosoboški gledališki dvorani Park pripravila Zveza Romov Slovenije. Slavnostni nagovor je imela podpredsednica vlade in zunanja ministrica Tanja Fajon.

V Sloveniji živi okoli 12.000 Romov, zgodovina njihovega bivanja na slovenskih tleh pa glede na zgodovinske zapise sega 500 let v preteklost. Največ jih živi v Prekmurju, na Dolenjskem, v Posavju in Beli krajini.

Predsednik Zveze Romov Slovenije Jožek Horvat – Muc je ocenil, da je položaj romske skupnosti v Sloveniji boljši kot v marsikateri drugi državi, kljub temu veliko težav ostaja. Veliko romskih naselij je še vedno komunalno neurejenih, izzivi so pri šolanju romskih otrok in zaposlovanju odraslih Romov. Da bi stanje izboljšali, bi bilo treba prenoviti nekatere ukrepe, ki so se v zadnjih letih izkazali za zastarele in neučinkovite, je opozoril.

Direktor urada vlade za narodnosti Stanko Baluh tudi meni, da je položaj romske skupnosti v Sloveniji primerjalno z drugimi državami EU-ja razmeroma dober, a se tudi on zaveda pomanjkljivosti. Po njegovih besedah bi jih lahko odpravili z novim nacionalnim programom ukrepov za Rome za obdobje 2021–2030, ki je v izvajanju.

Med drugim načrtujejo večji poudarek vključevanju romskih otrok v predšolsko vzgojo, zaposlovanju Romov ter področjema varnosti in sobivanja v romskih naseljih.

Varuh človekovih pravic Peter Svetina je v petkovi izjavi za javnost izrazil prepričanje, da je izboljšanje razmer Romov mogoče uresničiti le s sodelovanjem med državo, lokalnimi skupnostmi in predstavniki romske skupnosti. Potrebno je predvsem zmanjšanje kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin te skupnosti. "Slovenska ustava Romom zagotavlja enakopravnost z drugimi državljani, dejansko pa so iz družbe še vedno odrinjeni in izključeni," je poudaril in dodal, da je le s sodelovanjem dolgoročno mogoče doseči napredek in izboljšanje stanja.

Tudi na uradu za narodnosti si želijo, da bi pri reševanju romskih vprašanj v prihodnje stopali še enotneje. Pri tem so ključen partner sami Romi in njihovi predstavniki, "ki lahko ob razumevanju in vzpostavitvi zaupanja bistveno prispevajo k oblikovanju še boljših rešitev oziroma k večjemu učinku tistih, ki se že izvajajo", poudarjajo.

Vabljeni, da prisluhnete pogovoru Lidije Kosi z Lauro Kovač, ki je prva Rominja, ki je v občini Lendava dosegla univerzitetno izobrazbo. Poleg pedagogike je končala tudi študij sociologije. Zaposlena je na Ljudski univerzi Lendava, kot prostovoljka je učila tudi otroke v afriški državi Gambiji, pri nas pa je za svoje raziskave in prizadevanja za vseživljenjsko učenje prejela tako priznanje Andragoškega centra Slovenije kot Miklošičevo priznanje Univerze v Mariboru.