Vlada na seji obravnava dokument nadgradnje zdravstvenega sistema do leta 2020. V potrditev bo tako dobila dokument nadgradnje, ne pa še predlogov zakonov o zdravstveni dejavnosti ter novele zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Tadva bosta na vladi predvidoma jeseni.

O tem, ali so razmere v državi primerne za izvedbo reforme, je minister za zdravje Dorjan Marušič pred sejo vlade dejal, da je s svojo ekipo pripravil zelo dobro gradivo, ki je izjemno dober temelj za razvoj zdravstvenega sistema v naslednjih letih in ki, kot pravi, ni le zaveza zanj, temveč za ljudi v novi vladi od decembra 2012.

Marušič: Zavezal sem se, da bom določene stvari izpeljal
"Jaz sem prevzel funkcijo ministra z vso odgovornostjo. Zavezal sem se, da bom določene stvari pripravil in izpeljal. Delam z ustreznim tempom. Zahvalil bi se vsem sodelavcem, ki so do zdaj pomagali, da se stvari izpeljejo, ker so spremembe nujne," je še dodal.

Predlagane spremembe financiranja zdravstvenega sistema predvidevajo ukinitev prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja in uvedbo splošne participacije, katere višina bo vezana na višino prihodka posameznika.

Podrobnosti participacije sicer še niso določene. Tej obliki zavarovanja ostro nasprotujejo zavarovalnice, ki ponujajo prostovoljno zdravstveno zavarovanje. Po njihovem mnenju gre pravzaprav za neke vrste obvezni samoprispevek.

Reforma prinaša nove trošarine na alkohol in tobak
Poleg tega mislijo, da bi nova dajatev za zdravstvo povečala javno porabo, neposredno povečala stroške dela, poslabšala konkurenčnost slovenskega gospodarstva in dodatno spodbudila sivo ekonomijo.

Z nadgradnjo zdravstvenega sistema se napovedujejo tudi spremembe na področju košarice pravic, ki se krijejo iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Tako naj bi iz košarice izvzeli nekatere pravice, ki sodijo med socialne, črtali bi se v nekaterih primerih tudi nenujni prevozi in zdraviliško zdravljenje, ki ni nadaljevanje bolnišničnega.

Poleg tega se napovedujejo nove trošarine na sladke pijače, sladkarije, ustekleničeno vodo, alkohol in tobak. Vendar pa je minister za zdravje Dorjan Marušič na novinarski konferenci prejšnji teden poudaril, da se morajo sredstva, pridobljena iz tovrstnih trošarin, tudi namensko porabiti za preventivne programe. "Bog ne daj, da bi se uporabili za pokrivanje luknje. To bi bilo nekorektno," je pristavil.

Kamnarjeva si želi miru med dopustom
Vprašanja novinarjev so se pred sejo vlade nanašale tudi na to, kje bodo ministri preživeli dopust in ali se jim sploh zdi primerno, da ga v razmerah, kakršne so v državi, izkoristijo. "Absolutno, saj država normalno funkcionira," je na vprašanje odgovoril minister za kmetijstvo Dejan Židan.

Tudi generalna sekretarka vlade Helena Kamnar meni, da si dopust vladni uslužbenci zaslužijo. "Po zakonu ima vsak zaposleni pravico do dopusta. Mislim, da vsak zasluži nekaj oddiha. Jaz ga načrtujem v začetku avgusta in upam, da bom imela približno 14 dni miru," je dejala.

Minister za promet Patrik Vlačič je zatrdil, da se bo na dopust odpravil prva dva tedna v avgustu, preživel pa bo ga doma, na Obali in na jadranju. Pojasnil je, da je situacija sicer težka, vendar dodaja, da potrebuje dopust, da bo lahko bolje delal.

"O osebnih stvareh ne komuniciram z mediji," je na vprašanje o dopustu odvrnil minister za okolje Roko Žarnić.