Vlada ima zdaj vsa pooblastila, da sporazum podpiše, če bo ta na pogajanjih s Hrvaško ostal nespremenjen. Kot je pojasnil zunanji minister Samuel Žbogar, ni verjetno, da bi sporazum podpisali že v petek v Bruslju na pogajanjih o meji. Ta bodo potekala vzporedno z medvladno konferenco, na katerih naj bi Hrvaška odprla oziroma zaprla nova pogajalska poglavja. A kljub temu Žbogar upa, da bi dokument podpisali čim prej, hkrati pa ne pričakuje več dosti pogajanj s Hrvaško.

Seja parlamentarnega odbora je potekala za zaprtimi vrati, po besedah predsednice odbor Janje Klasnic, SD, je za pobudo glasovalo enajst poslancev, pet ji je bilo proti, poslanec SLS-a je glasovanje obstruiral, en član pa se je glasovanja vzdržal.

Sporazum uradno še vedno tajen
Sporazum, ki je uradno še vedno tajen, naj bi temeljil na drugem predlogu evropskega komisarja Ollija Rehna iz sredine junija. Z obravnavo odbora za zunanjo politiko, ki bo pobudo po poročanju Radia Slovenija najverjetneje podprl, bo tako zagotovljeno pravno-formalno pokritje za zastopanje slovenskih stališč na nadaljevanju pogajanj o meji v petek v Bruslju.

Obravnava v DZ-ju "stvar politične presoje"
Kot je znano, so poslanci po ponedeljkovi maratonski izredni seji, ki je prav tako potekala za zaprtimi vrati, vlado pozvali, da jim predlog arbitražnega sporazuma posreduje še do 1. oktobra. Vlada je nato v skladu z napovedmi premierja Boruta Pahorja sprejela pobudo za sklenitev arbitražnega sporazuma in jo poslala v OZP, ki je pristojen za njegovo obravnavo. Ali bo pred petkom na izredni seji o pobudi odločal tudi DZ, pa je po Pahorjevih besedah "stvar politične presoje" .

Kot je po seji vlade povedal zunanji minister Samuel Žbogar, predlog sporazuma temelji na drugem Rehnovem predlogu, med drugim pa vsebuje tudi časovni načrt za odločitev arbitraže, kar kaže, da je vlada upoštevala pripombe opozicije. Predsednika SDS-a Janez Janša je namreč v torek vladi javno očital, da v pobudi za sklenitev sporazuma ne določa roka za sprejetje odločitve, s čimer naj bi si Slovenija poslabševala pogajalski položaj.

Bo vprašanje meje razrešeno v dveh letih?
Po besedah Žbogarja je časovni načrt za odločitev arbitraže enak povprečnemu trajanju arbitraže. Ta običajno traja okoli dve leti. O tem, ali bo mejno vprašanje rešeno pred vstopom Hrvaške v EU ali po njem, pa Žbogar pravi, da bosta državi, potem, ko bo arbitražni sporazum sklenjen, odločitev o meji prepustili arbitražnim sodnikom. "Poti nazaj ne bo več," dodaja.

Predlog sporazuma po Žbogarjevih besedah vsebuje vse bistvene zahteve za zaščito slovenskih interesov, od načela pravičnosti, stanja na dan 25. junija 1991, do reševanja kopenskega in morskega dela meje v celoti. Pri oblikovanju svojih stališč o arbitražnem postopku Slovenija izhaja tudi iz sklepa DZ-ja o zaščiti slovenskih interesov z 18. februarja, je še poudaril.

Janša: Vlada ni upoštevala pripomb opozicije
Predsednik SDS-a Janez Janša je ob robu seje odbora za zunanjo politiko dejal, da vlada v pobudi za sklenitev arbitražnega sporazuma o načinu določanja meje s Hrvaško, ki jo je sprejela v torek, ni upoštevala pripomb opozicije. V predlogu je po njegovem mnenju sporna tudi formulacija glede stika z odprtim morjem. "Če bodo izhodišča takšna, kot so bila predlagana, jih opozicija ne bo podprla, a razprava še poteka, tako da bomo videli," je dejal.

Zavod 25. junij: Arbitražni sporazum slabši od drugega Rehnovega predloga
Medtem pa v Zavodu 25. junij trdijo, da je predlog arbitražnega sporazuma, ki ga je v torek potrdila vlada, za Slovenijo škodljiv. Menijo, da je slabši od drugega Rehnovega predloga, saj arbitražo časovno omejuje le z ohlapno dikcijo o končanju arbitraže v roku povprečnega trajanja arbitraže. V zavodu menijo, da to ni jamstvo, da bo arbitraža končana pred vstopom Hrvaške v Evropsko unijo.