Vlada je sprejela predlog zakona o prehodnem financiranju pospešenega in pravičnega izstopa iz premoga. "Z zakonom želimo preprečiti najslabši možen scenarij, ki bi v hudo stisko pahnil zaposlene v Premogovniku Velenje in Termoelektrarni Šoštanj, njihove družine ter prebivalce Šaleške doline," je v uvodu na novinarski konferenci po seji vlade dejal minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer in dodal, da je to "zmaga vseh nas, ki smo zagovarjali edino racionalno rešitev".
Zakon bo po Kumrovih besedah Tešu in premogovniku Velenje omogočil nadaljnje obratovanje ter tako preprečil "najslabši možen scenarij", ki bi se brez ukrepanja zgodil na začetku prihodnjega leta na vrhuncu zimske kurilne sezone. Začeli bi se namreč, tako Kumer, insolventni postopki, ki bi ogrozili delovna mesta tako v termoelektrarni kot v premogovniku.
"Ogrožena bi bila socialna varnost njihovih družin, tudi tistih, ki so posredno odvisni od teh dveh družb, kar zajema več kot 35.000 prebivalcev," je opozoril minister in dodal, da bi poleg gospodinjstev brez ogrevanja ostale tudi vse javne ustanove in podjetja.
"Treba je biti solidaren z ljudmi, ki niso po svoji krivdi prišli v položaj, v katerem so sedaj. Njim je namenjen ta zakon," je medtem dejal Kumer, ki prihaja iz Šaleške doline. Mora pa iti solidarnost iti z roko v roku z jasno odgovornostjo in vedenjem o krivcih za nastale razmere, je dodal.
Teš bo toplarna tri kurilne sezone
Po Kumrovih besedah zakon zagotavlja varno premostitev do sprejema ukrepov za pravičen izstop iz premoga ter prestrukturiranje energetske podobe regije z vzpostavitvijo alternativnih virov za proizvodnjo toplote. Izvajanje gospodarske javne službe je predvideno od začetka leta 2025 do konca aprila 2027, torej celotne tri kurilne sezone.
Za podporo Tešu pri zagotavljanju toplote Šaleški dolini bo v obdobju veljavnosti zakona namenjenih približno 324 milijonov evrov, dodatno pa bo treba zagotoviti še 79 milijonov evrov za odplačevanje posojila za nasedlo naložbo, je še pojasnil minister.
"Potrebna sredstva se bodo pokrivala predvsem iz višjega zneska vplačanih dividend od Holdinga Slovenske elektrarne," je sklenil Kumer in dodal, da je solidarnost vrednota in da je treba biti solidaren z ljudmi, ki niso po svoji krivdi prišli v težek položaj. "Vendar pa mora iti ta solidarnost z roko v roki z jasno odgovornostjo in vedenjem o krivcih, ki so odgovorni za to situacijo," je sklenil minister.
Boštjančič: Skupni stroški z lahko presežejo strošek sanacije bančnega sistema
Minister za finance Klemen Boštjančič je spomnil, da se je pomembno zavedati, da se je sam zakon pripravljal pod predpostavko, ki sta jo zagovarjala tako HSE kot SDH, torej da je alternativa temu zakonu zgolj stečaj Teša in posledično tudi Premogovnika Velenje, kar bi imelo izredno negativen vpliv na življenje v Šaleški dolini in hkrati tudi zelo velik negativen vpliv na državni proračun.
Ob tem je dodal, da je zakon začasna rešitev, da se premosti obdobje do sprejetja in uveljavitve zakonov. Opozoril je, da če zakon ne bo sprejet, obstaja velika verjetnost unovčitve poroštva Evropske investicijske banke za posojilo Tešu, ki ta trenutek znaša še 276.000.000 evrov. "V tem primeru bi morala država skladno s 75. členom zakona o javnih financah začeti postopek za poplačilo regresnega zahtevka do Teša na podlagi pogodbe o zavarovanju poroštva, kar bi vodilo v insolvenčni postopek Teša in posledično tudi premogovnika Velenje," je opozoril.
Ministrstvo za finance je bilo po njegovih besedah vanj vključeno predvsem z vidika javnofinančnih pravil in pravil državnih pomoči. "S prenosom lastništva Teša in Premogovnika Velenje na državo, kot ga predvideva zakon, se bo namreč razbremenilo poslovanje HSE-ja, to pa bo na drugi strani omogočilo, da bo HSE lahko državi izplačeval dobiček, ki bo porabljen posredno za financiranje državnega nadomestila Teša," je pojasnil in poudaril, da zakon z vidika učinkovite in gospodarne rabe proračunskih sredstev vzpostavlja številne varovalke, kontrolne mehanizme in ukrepe za stroškovno učinkovitost in rešitve, ki znižujejo potrebo po nadomestilu.
"S tem se bo zagotavljala racionalna in smotrna raba javnih sredstev. Zelo veliko vlogo pri izvajanju nalog bodo imele same družbe Teš in Premogovnik Velenje ter njun upravljavec SDH, seveda pa bo ključna vloga na resornem ministrstvu, to je na Mope." Naloga teh akterjev, kot je rekel, bo zagotavljanje pogojev, da se bo proizvodnja toplote izvajala z najmanjšimi mogočimi stroški, ob upoštevanju, da je treba zagotoviti zadostno, varno in kontinuirano proizvodnjo toplote.
Po njegovem mnenju je pomembno tudi, da bo po sprejemu zakona nujno potrebno, da si bodo vsi akterji – Teš, Premogovnik Velenje, SDH in Mope – ves čas prizadevali, da bodo v času veljavnosti tega zakona izključena navedena tveganja za javna sredstva.
Boštjančič ocenjuje, da bodo skupni stroški zgrešene naložbe v šesti blok Teša, zapiranja termoelektrarne in Premogovnika ter prestrukturiranje regije dosegli ali presegli strošek sanacije bančnega sistema pred desetletjem, ki je takrat za davkoplačevalce znašal okoli 4,5 milijarde evrov.
Skrajšanje obdobja izvajanja zakona je tako po njegovih besedah namenjena spodbudi za iskanje rešitev, s katerimi bi se sicer čakalo oz. bi se jih prelagalo v naslednje mandate. Gre za to, da se vsi zavedajo, da se je treba zganiti takoj, je bil jasen minister in ost kritike usmeril predvsem v lokalno politiko, ki da je zavajala, in tudi v tiste na državni ravni, ki so naložbo v šesti blok zagovarjali vsa ta leta.
Priprava DPN-ja za plavajočo sončno elektrarno Družmirje
Med možnostmi, ki bi se lahko financirale iz sklada za pravični prehod, naj bi bile velike toplotne črpalke v povezavi s plavajočo sončno elektrarno na Družmirskem jezeru ali uporaba lesne biomase za proizvodnjo toplote ali kogeneracijo elektrike in toplote.
Vlada je tako na seji že sprejela sklep o pripravi državnega prostorskega načrta za plavajočo sončno elektrarno Družmirje. Na jezeru je predvidena postavitev elektrarne v obliki plavajoče konstrukcije, s površino do največ polovice površine jezera, po načrtih pa naj bi pokrila oskrbo z elektriko za približno 35.000 gospodinjstev.
Kot so sporočili po seji vlade, je investitor sončne elektrarne Holding Slovenske elektrarne, predmet pobude za pripravo DPN-ja pa je gradnja plavajoče elektrarne s spremljajočimi prostorskimi ureditvami – dostopne poti, elektroenergetski kablovodi, razdelilna transformatorska postaja, ukrepi za zagotavljanje varnosti uporabnikov jezera in ohranjanje narave ter ureditve, ki bodo izhajale iz zahtev okoljskega poročila.
Plavajoča sončna elektrarna, ki je v obliki plavajoče konstrukcije predvidena na največ polovici Družmirskega jezera, naj bi imela okvirno vršno moč do 140 megavatov, proizvodnja pa je ocenjena na približno 140 gigavatnih ur električne energije letno.
Z njo se bo po načrtih ministrstva za naravne vire in prostor povečal delež električne energije iz obnovljivih virov energije, dosegli naj bi trajnostno in konkurenčno oskrbo z energijo, povečali diverzifikacijo virov pri proizvodnji električne energije in zmanjšali izpuste toplogrednih plinov v ozračje.
V postopku priprave DPN-ja bo izveden postopek celovite presoje vplivov na okolje, ki pa je v pristojnosti ministrstva za okolje, podnebje in energijo, so še sporočili po današnji seji vlade.
Nasprotovanje so ji že izrazili v šaleškem Eko gibanju, šoštanjska občina pa je investitorju poslala niz zahtev oz. pričakovanj.
Kaj predvideva zakon?
Predlog zakona, ki nadomešča osnutek zakona o interventnih ukrepih za zagotavljanje toplote za prebivalstvo v Šaleški dolini, ki je bil v javni obravnavi, po navedbah ministrstva za okolje, podnebje in energijo predvideva, da bo Termoelektrarna Šoštanj (Teš) izvajala gospodarsko javno službo zagotavljanja toplote za daljinsko ogrevanje v občinah Velenje in Šoštanj, kar zajema približno 35.000 odjemalcev.
Družbi Teš in Premogovnik Velenje bosta prešli s Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) v upravljanje Slovenskega državnega holdinga (HSE), bosta pa v 100-odstotni lasti države.
Razliko med prihodki in stroški gospodarske javne službe bo krila država z nadomestilom, ki bo v omenjenem obdobju znašalo predvidoma 323,9 milijona evrov. Nadomestilo bo država krila iz dividend energetskega stebra družb pod SDH-jem. Ministrstvo ocenjuje, da se bo velika večina nadomestila lahko krila že iz dividend HSE-ja, in zagotavlja, da bo nadomestilo skladno z evropskimi pravili državnih pomoči.
Poleg tega bo treba za to obdobje dveh let in štirih mesecev zagotoviti še 80 milijonov evrov za odplačilo posojila Evropski investicijski banki (EIB) za gradnjo šestega bloka Teša, kar pa naj bi bilo preneseno na HSE.
Gospodarska javna služba bo sicer financirana iz prihodkov od prodaje toplote – pri čemer bo cena fiksirana na pragu Teša, in sicer na 1. oktober letos, bo pa znesek usklajevan z inflacijo – ter stranskih produktov in morda tudi prodaje sistemskih storitev.
Teš bo predvidoma obratoval z zmanjšano močjo in proizvajal tudi od 40 do 45 odstotkov električne energije, kot jo ob polnem obratovanju. Od 70 do 90 odstotkov proizvedene električne energije bo lahko prodal po vnaprej določenem diagramu proizvodnje Borzenu, preostalo po tržnih cenah. Družba bo lahko prodajala tudi preostale stranske produkte, kot so elektrofiltrski pepel, sadra, žlindra.
Obdobje posebnega režima bo s petih let, kolikor je predvideval prvi osnutek, na dve leti in štiri mesece skrajšano zato, ker ni znano, za kakšen alternativni vir zagotavljanja toplote se bo odločilo Komunalno podjetje Velenje.
S tem zakonom po navedbah ministrstva zagotavljajo dodaten čas za opredelitev trajnih rešitev po izhodu iz premoga, ki jih bosta določila zakon o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje in zakon o prestrukturiranju savinjsko-šaleške regije.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje